Borisu Paternuju posvetili razstavo

V novogoriški knjižnici Franceta Bevka so v torek odprli razstavo z naslovom Življenje in delo literarnega zgodovinarja dr. Borisa Paternuja, enega osrednjih literarnih zgodovinarjev na Slovenskem. Razstavo je pripravilo Slavistično društvo Nova Gorica, avtorica razstave pa je Marija Pirjevec.

V imenu Slavističnega društva Nova Gorica je zbrane najprej pozdravila predsednica društva Ernesta Dejak Furlan, ki je ob tej priložnosti poudarila, da je ideja za postavitev razstave nastala spontano, ob pogovoru v sklopu Primorskih slovenističnih dnevov. »Gradiva o življenju in delu Borisa Paternuja je ogromno, danes je razstavljen le delček njegovega obsežnega opusa. Upamo, da je to začetek nečesa, kar bo v prihodnje dobilo večje razsežnosti,« je izpostavila. O življenju in delu Borisa Paternuja, ki se je rodil v Predgradu pri Kočevju leta 1926 in je umrl v Trstu leta 2021, je spregovorila profesorica Ivana Slamič, ena od njegovih študentk. Paternu je bil po njenih besedah prenovitelj slovenske literarne zgodovine. V slovensko literarno vedo je namreč vnesel vrsto novih pogledov in spoznanj, utemeljenih na metodah moderne znanosti o literaturi. Zanimal ga je predvsem duhovni in estetski ustroj literarnega dela, postavljenega v kontekst slovenske in širše evropske literarne kulture. Tematsko in jezikovno-stilno obravnavo literarnih del in avtorskih opusov je združeval s strukturnimi in recepcijskimi vidiki v integralno interpretacijo. V literarni zgodovini je raziskoval časovne oziroma obdobne sloge. Prizadeval si je pojasniti evolucijsko dinamiko slovenske literature, zlasti poezije, in v njej odkriti značilne tipološke poteze. Ob tem je teoretično in metodološko utemeljeval svoje poglede in dognanja. Znotraj njegovih raziskav zavzema najbolj vidno mesto celovita znanstvena monografija o vodilnem klasiku slovenske književnosti Francetu Prešernu.

»Upam, da bo ta razstava slovensko javnost opozorila, da je bil Boris Paternu velik prenovitelj razmišljanja in pisanja o literarni zgodovini. Hkrati pa velja poudariti, da je bil tudi izjemen esejist in pripovedovalec ter profesor, ki ga ni bilo strah mladih študentov, ki so ob njem rasli in napredovali,« je poudarila prof. Slamičeva. Razstava bo na ogled do 23. junija.