Brezmejno zeleno bogastvo Goric

Brezmejnemu zelenemu bogastvu, ki si ga delita Gorica in Nova Gorica, je posvečen niz dogodkov, ki so ga naslovili Zelena prestolnica GO!2025. Mesto parkov in čebel. Teden biotske raznovrstnosti in se bo nadaljeval do nedelje, 7. septembra. V okviru projekta je nastal tudi dvojezični zemljevid (v papirnati in digitalni obliki), v katerem so zbrani goriški in novogoriški mestni parki.

Zemljevid so predstavili včeraj v prenovljenem parku v Dolini Korna v Gorici, kjer sta navzoče nagovorila župana Gorice Rodolfo Ziberna in Nove Gorice Samo Turel. Za njima so o visoki biodiverziteti, ki zaznamuje goriške in novogoriške parke ter goriški prostor nasploh, spregovorili goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi, občinski funkcionar Michele Cemulini in vodja službe za okolje na novogoriški mestni občni Erik Lasič. Med včerajšnjim srečanjem se je tudi začel čezmejni lov na zaklad v znamenju biodiverzitete, med katerim bodo sodelujoči morali fotografirati deset značilnih rastlin in jih naložiti na temu namenjeno aplikacijo.

Prirejajo tudi lov na zaklad

»Vprimeru lova na zaklad gre za zamisel prof. Stefana Martellosa s tržaške univerze in prof. Francesca Boscuttija z videmske univerze, ki nam pomagata pri raziskovanju goriške biotske raznovrstnosti,« je pojasnil Francesco Del Sordi, medtem ko je sam Martellos poudaril, da bodo v okviru projekta izpeljali tudi mednarodni botanični kongres, ki bo na sporedu jutri v avditoriju furlanske kulture. »S kongresom bomo obeležili tudi 120-letnico delovanja italijanske botanične zveze,« je pojasnil Martellos in opozoril, da so goriški in novogoriški parki zelo bogati z vidika biotske raznovrstnosti, kar sicer velja za celoten goriški prostor, kjer uspeva približno tisoč dvesto različnih rastlin.

Goriški prostor se namreč nahaja na stičišču predalpskega, submediteranskega in dinarskega fotogeografskega območja, tako da je njegovo rastlinstvo zelo raznoliko. »Pri nas se srečujejo rastline, ki jih drugače najdemo na raznih koncih Evrope,« poudarja Martellos in opozarja, da rastlinstvo ne pozna meja, zaradi česar je več kot umestno posvetiti del pozornosti Evropske prestolnice kulture 2025 brezmejnemu zelenemu bogastvu goriškega prostora.

Zelenje blaži učinke vročine

Martellos sicer poudarja, da mestni parki niso pomembni le iz estetskega vidika, temveč imajo zelo pomembno vlogo pri blažitvi negativnih posledic vročinskih valov in podnebnih sprememb nasploh. Po mestih so posebno pereč problem vročinski otoki, Gorica in Nova Gorica sta iz tega vidika kar na dobrem, saj razpolagata s številnimi zelenimi površinami. Precej huje je v Trstu, kjer so velike mestne površine skoraj v celoti brez zelenja in dreves. In kateri goriški in novogoriški parki so označeni na novem dvojezičnem zemljevidu, ki so ga predstavili včeraj? Park mestne hiše, Ljudski vrt na Verdijevem korzu, spominski park, grajski park, park v dolini Korna, park palače Coronini, pevmski park, vrt Viatori, park Basaglia, park ob Soči med Rojcami in Štandrežem, park nekdanje vile Attems Petztenstein v Podgori ter Rafutski park, gozd Panovec in borov gozdiček v Novi Goric. Za večino parkov velja, da so bili v zadnjih časih prenovljeni, zaradi česar si še toliko bolj zaslužijo obisk.

V Krajnerjevi hiši v Raštelu bo danes ob 11. uri odprtje razstave Simfonija biotske raznovrstnosti v organizaciji društva Prologo in razstave Čebele, dragocene prijateljice, ki jo bo postavilo na ogled društvo Mitteldream. Ob 17. uri bo še posvet na temo Od meje do skupne krajine: Gorica in Nova Gorica se povezujeta z zelenimi koridorji. Spregovorila bosta Saša Dobričič in Marco Acri. Ob 18. uri se bo na trgu pred goriško mestno hišo začel vodeni ogled Med parki in vrtovi avstrijske Nice, ki ga bo vodila Sabrina Pellizon.Celoten program je na voljo na spletni www.go2025.eu.