Čezmejni filmski festival prinaša 15 celovečercev in 70 kratkih filmov

S petnajstimi celovečernimi in skoraj 70 kratkometražnimi filmi se vrača čezmejni filmski festival Poklon viziji 2026. Konodvorane, trge in razna druga prizorišča med Gorico in Novo Gorico bo od 29. septembra do 4. oktobra povezal v znamenju filmske umetnosti. Program letošnje edicije je izjemno bogat, raznolik in kompleksen, so na včerajšnji predstavitvi v prostorih BorGO Cinema v Raštelu poudarili člani Kinoateljeja, ki festival prireja že več kot 25 let. Kljub stremenju po svežih vsebinah in inovativnosti ostaja festival zvest svoji identiteti čezmejne prireditve, in sicer skozi film povezati dve realnosti, različne poglede na družbo, na zgodovino, na kolektivni spomin. Osrednji dogodek bo podelitev 27. Nagrade Darko Bratina, ki jo bo letos prejela romunska režiserka aromunskih korenin Alexandra Gulea. Letošnja edicija prinaša še dodatno novost. Vstop je prost, vendar bo obiskovalcem po ugodni ceni na voljo tudi nova »kinoprepustnica«, ki bo omogočila dostop tudi do dodatnih vsebin in srečanj s filmskimi umetniki.

Začetek in konec - domača

Dolina mojega navdiha slovenske režiserke Mance Juvan je dokumentarni film, ki bo odprl letošnjo edicijo Poklona viziji v torek, 29. septembra, ob 19.30 v Kulturnem domu Nova Gorica. »Začeti smo želeli z zgodbo našega prostora,« je dejala vodja programov Kinoateljeja Mateja Zorn. Film namreč raziskuje odnos med človekom, okoljem in industrializacijo prav skozi Soško dolino in zgodbe njenih ljudi. Ob tem pa v gledalcu odpira vprašanje o onesnaževanju in o okolju in krajini, ki ju bodo v dediščino prejele nove generacije. Na predvajanju svojega prvenca bo prisotna tudi režiserka. Zaključni film bo prav tako posvečen domačemu prostoru. V nedeljo, 4. oktobra, ob 19. uri bo v EPICentru na sporedu film Bele laži (White lies). Režijo podpisuje Alba Zari, umetnica, ki v filmu skozi družinski arhiv, fotografije in opazovanje družinskih odnosov raziskuje preteklost, ki se je sama ne spominja.

Od Romunije do Finske

Nagrado Darko Bratina, ki jo Kinoatelje od leta 1999 podeljuje filmskemu avtorju ali avtorici, ki s svojim ustvarjanjem gledalcu omogoča refleksijo in poglobljeno razumevanje družbe, v kateri živimo, bo letos prejela romunska režiserka Alexandra Gulea. Slednja uteleša pojem čezmejnosti, saj je po rodu Romunka, vendar je študirala v Parizu, danes pa živi med Berlinom in Bukarešto. Prihaja iz sveta vizualne umetnosti, ki jo je prenesla tudi v filmski jezik. Predstavili jo bodo z retrospektivo filmov, v katerih se na nežen, a kljubovalen način loteva iskanja osebnih in kolektivnih korenin. Njena dela prevprašujejo predstave o domovini, patriarhatu, nacionalni državi in drugih samoumevnih resnicah ter pri tem prepletajo osebno izkušnjo, antropološko raziskovanje, uprizoritev in absurd.

V svojem zadnjem celovečercu Maia - Portret z rokami raziskuje režiserka vprašanje dediščine, ki je povezano z imenom, ki si ga deli s svojo babico. Le-ta je odraščala v tradicionalnem aromunskem okolju in govori izključno aromunski jezik. Oče starejše Alexandre je nasilno umrl med vstajo za pravice svojega ljudstva, kar je družino prisililo v beg iz Grčije v politično nevarno balkansko pokrajino, ki so jo pretresali nacionalistični nemiri, dokler si končno niso našli doma v Romuniji.

Tudi ostale festivalske sekcije prinašajo pestro filmsko dogajanje. Sekcija Nove vizije predstavlja drzne avtorje, kot so Stefan Kruse, Roberto C. in João Nicolau, ki z novimi filmskimi govoricami premišljujejo razmerje med umetnostjo in življenjem. Sekcija CinemaEye je posvečena hibridnim formam, filmski antropologiji in arhivom kot živemu materialu ter povezuje opuse Milke Badjura, Luigija Di Giannija in Fernanda Delignyja, pri čemer odpira vprašanja o strpnosti in novih oblikah skupnosti. Platforma za mlade ustvarjalce First Crossings letos prvič prehaja v tekmovalni program študentskih filmov šestih evropskih akademij, dopolnjuje pa jo tudi bogat srednješolski program. V duhu povezovanja z Evropsko prestolnico kulture sekcija Ekskurzija usmerja pogled proti Finski ter prinaša izbor kratkih filmov iz Ouluja (EPK2026), sekcija V središču margine pa se posveča vprašanju distribucije spregledanih ter arhivskih filmov. Dogajanje dopolnjuje še bogat Ekstra program z razstavami, delavnicami in čezmejnim filmskim sprehodom, celoten festival pa se sklene s filmoma Keltska utopija in Bele laži. Za celovito filmsko in čezmejno izkušnjo ponuja letos Kinoatelje kot omenjeno posebno »kinoprepustnico«, ki obiskovalcem odpira vsa vrata festivala.