Deželna naložba v EPK znaša 48 milijonov evrov

Prva čezmejna Evropska prestolnica kulture je po naravi posebna, njena posebnost pa prinaša tudi določene komplikacije zaradi različnih zakonskih in institucionalnih razlik. Te pa lahko postanejo tudi prednost, v kolikor lahko Nova Gorica in Gorica skupaj dokažeta, da sta uspeli preseči te ovire. Priložnost EPK je namreč edinstvena, saj se nekaj podobnega ne na eni ne na drugi strani meje po vsej verjetnosti ne bo več ponudilo. Tako je bilo slišati na včerajšnjem zasedanju 5. deželne komisije, na katerem so potekale avdicije v zvezi z opravljenim in načrtovanim delom za GO!2025.

»Ne gre za politično bitko«

Peti deželni komisiji, ki zadeva tudi kulturne zadeve, predseduje deželni svetnik Diego Bernardis. Včerajšnje zasedanje je potekalo v osrednji dvorani na nekdanjem sedežu Pokrajine na Korzu Italia. Za avdicije je zaprosila svetniška skupina Demokratske stranke v deželnem svetu. »Glede na bližajoče se leto 2025 in na znatno investicijo Dežele v GO!2025 bi radi razumeli, kako zgleda časovnica projektov in kdo bo vodil upravni in vsebinski del programa,« je na začetku zasedanja povedal deželni svetnik Franco Iacop (DS).

Da projekt EPK 2025 ni stvar politike, ampak neponovljiva priložnost, je poudaril goriški župan Rodolfo Ziberna. Zaradi omejenega obsega Dežele FJK je GO!2025 priložnost ne le za dve mesti, ampak tudi za širšo regijo. Poudaril je, da je naziv EPK prejela Nova Gorica, ki se je odločila, da ga deli z Gorico. Prva čezmejna Evropska prestolnica kulture je torej zahtevala izjemen birokratski napor za ustanovitev čezmejnega upravnega organa. Ziberna je tudi podčrtal osrednjo vlogo (na italijanski strani) Dežele FJK. »Brez podpore Dežele je jasno, da Občina Gorica ne bi mogla jamčiti vsega potrebnega denarja,« je poudaril in dodal, da uspešna EPK ne bo zmaga posameznika, ampak zmaga celotnega prostora.

V igri dodatnih 20 milijonov

Podobne misli je izrazil tudi novogoriški župan Samo Turel. »V veselje nam je, da je slovenska vlada spoznala pomen tega projekta in ga imenovala za projekt državnega pomena. Vsi napori bodo vloženi v to, ne samo v smislu prireditev, ampak tudi kot odskočno desko za vse, kar bomo ponujali v letu 2030. Naša želja je, da bi zakonske in institucionalne razlike lahko postale prednost, nekaj, kar smo uspeli preseči,« je še dodal. Naziv projekta državnega pomena ni le stvar prestiža: v teku so namreč dogovori z vlado, je povedal Turel, glede investicij, in sicer da bi za projekt uspeli pridobiti dodatnih 20 milijonov evrov. »Mislim, da bi lahko s tem financiranjem res pustili nek pečat po letu 2025,« je prepričan Turel.

Mimo sezonskega modela

Deželna odbornica za kulturo Tiziana Gibelli je poudarila, da se končno začenjajo videvati sadovi priprav na EPK. »Ni drugega dogodka, ki bi trajal 365 dni. Zaradi tega moramo delati na tem, da se v naši deželi, ki je vajena na sezonske dogodke, naučimo odpirati vrata obiskovalcem čez celo leto,« je bilo slišati. Gibelli je razložila, da deželni razpisi že od leta 2021 predvidevajo določne prednosti za kulturne ustanove, ki vključujejo Gorico oz. GO!2025 v svoj projekt. Letošnji cilj bo v tem, da dogodke priredijo ne le od aprila do oktobra, ampak tudi v drugih trenutkih v teku leta. Gibelli je še povedala, da znaša celotna deželna investicija v projekt EPK 48 milijonov evrov, katerim gre prišteti še 20 milijonov iz Načrta za okrevanje in odpornost, s katerimi bodo obnovili grajsko naselje. Poudarila je, da bodo italijanski partnerji projekti »še naprej podpirali s svojim delom nosilko projekta, ki je Nova Gorica«.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.