Goriški sklad ustvaril 1,3 milijarde koristi

»V zgodovinskem trenutku, ki so ga zaznamovale globalne krize in negotovost, je sklad deloval kot steber stabilnosti. Skupno je zagotovil 375 milijonov evrov, s katerimi je podpiral podjetja, javne ustanove in tretji sektor ter spodbujal izobraževanje, zaposlovanje, raziskave in okoljsko trajnost,« je predsednik Trgovinske zbornice za Tržaško in Goriško Antonio Paoletti povedal na včerajšnjem posvetu v Palači De Bassa v Gorici, kjer so obeležili 50-letnico Goriškega sklada. Posvet, ki so se ga udeležili številni gostje, je bil vrhunec niza dogodkov ob okrogli obletnici in je ponudil priložnost za soočenje med institucijami, predstavniki gospodarstva in lokalno skupnostjo o vlogi sklada ter njegovem razvoju.

O pomenu sklada za Goriško in njegovi evoluciji so uvodoma spregovorili goriški občinski odbornik Luca Cagliari, deželni odbornik Sebastiano Callari, evropska poslanka Anna Cisint in senatorka Francesca Tubetti, medtem ko je predsednik Dežele FJK Massimiliano Fedriga poslal videopozdrav. Posvet je bil priložnost za predstavitev publikacije, ki jo je pripravil sociološki inštitut ISIG iz Gorice. Le-ta povzema pol stoletja delovanja Goriškega sklada in prinaša analizo njegovega učinka na razvoj območja. Predstavitev so dopolnili trije študijski primeri subjektov, ki so v preteklosti koristili pomoč iz sklada: podjetja Domini Legnami iz Špetra ob Soči, Občine Romans in Konzorcija za bonifikacijo Julijske krajine.

Goriški sklad je Trgovinska zbornica ustanovila leta 1975 kot orodje za podporo gospodarskemu razvoju in inovacijam. V prvih letih je prispeval k industrijskemu prestrukturiranju, krepitvi malih in srednjih podjetij ter nastanku novih dejavnosti, v 90. letih pa je postopno razširil poslanstvo tudi na področja trajnosti, okoljske kakovosti, izobraževanja in socialne kohezije ter se prilagajal gospodarskim spremembam in evropskemu povezovanju.

Analizo konkretnih učinkov sklada so zaupali strokovnjakoma Renatu Chahinianu in Francescu Marangonu, ki sta se zaradi homogenosti podatkov osredotočila na obdobje 1999-2024. »Po ugotovitvah študije posegi sklada niso bili zgolj kratkoročne pomoči, temveč so bili usmerjeni v trajnejšo rast: ključni cilj je bil spodbujati naložbe z dolgoročnimi koristmi za lokalno gospodarstvo ter krepiti model trajnostnega razvoja, neodvisno od vrste financirane naložbe. V 25 letih je sklad izplačal 375 milijonov evrov: s tem je ustvaril več kot 1,3 milijarde evrov neto koristi,« je izpostavil Paoletti.

41 milijonov subvencij

Predsednica inštituta Isig Michela Cecotti je ob predstavitvi rezultatov raziskave poudarila, da je sklad med letoma 2017 in 2024 aktiviral skoraj 41 milijonov evrov subvencij in posojil ter sprožil več kot 60 milijonov evrov posrednih naložb. Posegi so po njenih besedah podprli podjetja, javne subjekte in družbene pobude, neto učinek pa je znašal 43 odstotkov glede na vloženi kapital.

V obdobju 1999–2024 je Goriški sklad ustvaril neto koristi v višini več kot 1,3 milijarde evrov, kar po podatkih raziskave pomeni 476 evrov letno na prebivalca. Učinek se je odrazil tudi v programih usposabljanja, spodbudah za zaposlovanje, podpori univerzitetnim in raziskovalnim dejavnostim ter v okoljskih sanacijah, ki povečujejo trajnost.

Raziskava posebej izpostavlja obdobje krize med letoma 2009 in 2016: sklad naj bi takrat ustvaril 411,4 milijona evrov neto gospodarske koristi. Sklad je posegel tudi z nujnimi ukrepi v času covida, so spomnili. Med strateškimi ukrepi je Paoletti navedel razvoj tržiškega pristanišča, vlaganje v mlade in univerzo s prenovo nekdanjega malega semenišča in Palače De Bassa, posodobitev namakalnih sistemov in prenovo nekdanje vinoteke v Krminu.

Za prihodnost je predsednik Paoletti, ki se je zahvalil tudi svojim predhodnikom, napovedal politike, usmerjene v trajnost in krožno gospodarstvo, med cilji pa je navedel tudi prenovo oz. okrepitev Posebnega podjetja za Prosto cono.