Po šestnajstih letih rahel porast števila prebivalcev

Leto 2025, med katerim je z Novo Gorico delila naziv Evropske prestolnice kulture, je bilo za Gorico prelomno tudi z demografskega vidika, saj so lani po šestnajstih letih upadanja v matičnem uradu goriške občine zabeležili porast števila prebivalcev: 1. januarja 2025 je bilo prebivalcev 33.472, 31. decembra 2025 pa 33.505, kar pomeni, da se je njihovo število zvišalo za 33 oseb.

Porast po mnenju župana Rodolfa Ziberne predstavlja pozitiven signal po več letih rahlega, a stalnega upadanja števila prebivalcev. Višje število prebivalcev je sicer posledica selitvenega prirastka, saj je bilo smrti tudi med lanskim letom precej več kot rojstev.

Pozitiven selitveni prirastek

Leta 2025 se je v Gorico priselilo 1248 oseb (leta 2024 jih je bilo 1231). Od teh jih je 731 prišlo iz drugih italijanskih občin, 443 pa iz tujine. Iz matične knjige je bilo izbrisanih 926 oseb, od tega 619 zaradi preselitve v druge dežele po Italiji in 136 zaradi odhoda v tujino. Leta 2024 je Gorico zapustilo skupno 1009 oseb. Število smrti je bilo lani podobno kot leta 2024: pred dvema letoma jih je bilo 471, lani pa pa 470 (umrlo je 248 žensk in 222 moških). Lani je bilo rojstev 176, leta 2024 pa 167.

»Gorica je že desetletja, tako kot cela Julijska krajina, med območji, ki jih je najbolj prizadela demografska zima. Poleg tega je že pred leti izgubila poklicne vojake s svojimi družinami, obenem pa je občutila posledice širitve Evrope proti vzhodu. To je na Goriškem privedlo do upada števila strank v različnih proizvodnih sektorjih in posledično do izgube delovnih mest,« poudarja župan Rodolfo Ziberna in dodaja: »V zadnjih letih smo bili priča vse počasnejšemu upadu števila prebivalcev, lani pa se je negativni trend vendarle obrnil. To je rezultat vse večje privlačnosti Gorice: veliko smo delali, da bi mesto naredili lepše in bolj gostoljubno, izvedli smo vrsto obnovitvenih in infrastrukturnih del, tudi v okviru Evropske prestolnice kulture, kar je mesto naredilo bolj prijetno.«

Župan Ziberna poudarja, da so v mestu na visokem nivoju storitve za vse starostne skupine od družin z otroki do starejših. »Gorica je zelo varno mesto, po deležu zelenih površin smo med vodilnimi v Italiji, kar prinaša številne koristi za zdravje. Skratka, lahko ponudimo visoko kakovost življenja, zato se vse več družin tega zaveda in se odloča za selitev v našo občino,« pojasnjuje goriški župan.

Nad porastom števila prebivalcev med lanskim letom je zelo zadovoljen tudi občinski odbornik za demografske storitve Maurizio Negro. »Demografski podatki za leto 2025 dokazujejo nekaj zelo pomembnega: da je naše mesto sposobno pritegniti vedno večje število družin, ki si želijo izkoristiti visoko kakovost življenja, zahvaljujoč se številnim javnim storitvam.«

Konec lanskega leta je v goriški občini živelo 17.056 žensk in 16.449 moških. Najbolj naseljena mestna četrt ostaja mestno središče s 9444 prebivalci (9345 leta 2024). Sledijo Podturn-Sv. Ana s 6508 prebivalci, Svetogorska četrt-Placuta s 5859, Ločnik s 3102 in Stražce z 2880 prebivalci.

4033 tujih državljanov

Prvega januarja 2025 je bilo v goriški občini 3884 tujih državljanov, 31. decembra 2025 pa se je njihovo število povečalo za 49 oseb na 4033 (od tega 1.86 žensk in 2047 moških), kar predstavlja nekaj več kot dvanajst odstotkov prebivalstva. Leta 2023 jih je bilo 3777, leta 2022 3.582, leta 2021 3.425 in leta 2020 3293, kar pomeni, da se narodnostna struktura mesta hitro spreminja.

»V Gorici živi mozaik različnih narodnosti, ki sobivajo v ravnovesju. Nekatere skupnosti tujih državljanov so mestu prisotne že let in zagotavljajo pomemben prispevek k gospodarskemu in družbenemu življenju mesta,«poudarja župan.

V goriški občini je lani živelo 617 slovenskih državljanov (leta 2024 jih je bilo 620). Na drugem mestu je Kosovo s 370 državljani (372 leta 2024), Romunija z 272 (enako kot leta 2024), Bosna in Hercegovina z 266 (enako kot leta 2024) ter Ukrajina z 212 državljani (enako kot leta 2024). Sledi še več držav s »trimestnim« številom prebivalcev: Kitajska (202), Maroko (194), Severna Makedonija (189), Pakistan (180), Bangladeš (129), Hrvaška (117), Srbija (112) in Gruzija (105).

Podelili 188 državljanstev

Lani je bilo podeljenih 188 italijanskih državljanstev: 122 na podlagi prebivanja ali poroke, 59 mladoletnim osebam in sedem novim polnoletnim osebam. V prvem primeru jih je kar 34 prihajalo s Kosova, 13 iz Maroka in 11 iz Bosne in Hercegovine, sledijo priseljenci iz Albanije, Romunije, Ukrajine, Severne Makedonije, Srbije, Bangladeša, Brazilije, Alžirije, Dominikanske republike, Rusije, Egipta, Sirije, Moldavije, Kameruna, Belorusije, Slovenije, Kube in Gruzije. Med novimi mladoletnimi občani jih je 23 s Kosova in devet iz Alžirije, med novimi polnoletnimi občani pa sta dva iz Kitajske.