Goriško sinagogo bodo prilagodili protipožarnim predpisom

Goriška občina bo Deželo Furlanijo - Julijsko krajino zaprosila za prispevek v višini 250.000 evrov, s katerim bo poskrbela za izredno vzdrževanje poslopja goriške sinagoge. Poslopje namreč nujno potrebuje prilagoditev obstoječi zakonodaji z vidika varnosti napeljav in protipožarnega sistema ter dostopnosti stavbe.

Občinski odbor je v prejšnjih dneh sprejel sklep, s katerim pooblašča župana, da zaprosi Deželo za prispevek. Deželni odbor je namreč ob koncu septembra odobril sklep za financiranje del za izredno vzdrževanje, restavriranje, povečanje, obnovo, prenovo postavitve in nakup opreme za muzeje v občinski lasti. Goriška občina je, kot znano, lastnica sinagoge v Ascolijevi ulici, poslopje pa upravlja goriško združenje prijateljev Izraela.

Sinagogo, kot ostale muzeje, so zaprli v obdobju razmaha pandemije leta 2020. Za razliko od drugih ustanov pa je zatem niso več odprli za javnost, saj se je izkazalo, da nujno potrebuje razna vzdrževalna dela. Dober del sinagoge je opremljen z lesom, zaradi česar je tveganje v primeru požara kar precejšnje. Pristojni strokovnjaki so si zato v preteklih mesecih ogledali prostore in pripravili varnostni protipožarni načrt ter načrt za dela, ki jih je potrebno izvesti, da bo sinagoga varna in dostopna vsem. Protipožarni načrt čaka na odobritev gasilcev, ki morajo izdati svoje pozitivno mnenje; dela pa morata odobriti tudi deželno spomeniško varstvo in tržaški rabin. Sinagoga, kljub temu da je ne uporabljajo za verske obrede, ampak izpolnjuje muzejsko vlogo, mora ostati »košer,« in torej v skladu z verskimi pravili.

Na lokaciji današnje sinagoge so leta 1699, leto po vzpostavitvi geta v Ascolijevi ulici, postavili molilnico. Skoraj 60 let po tem, leta 1756, pa je na njenem mestu zrasla sinagoga. Njen videz je bil sprva precej drugačen in prikrit od bližnjih stanovanjskih hiš, leta 1894 pa je judovska skupnost poskrbela za korenito prenovo. Podrli so nekaj bližnjih hiš in sinagoga je tako postala vidnejša. Med letoma 1943 in 1945 je bila zaprta, po vojni pa vse manj obiskana, saj je bila goriška judovska skupnost skoraj uničena zaradi deportacij v taborišča. Leta 1959 so jo zato zaprli za obrede, leta 1969 pa jo pridružili tržaški sinagogi. Tržaška skupnost jo je leta 1978 darovala goriški občini, ki je takrat poskrbela za obsežno prenovo. Restavriranje je trajalo do leta 1984 in je zadevalo predvsem zunanjost, ki je bila zelo dotrajana, tako zaradi časa kot zaradi posledic vojne vihre. Goriška judovska skupnost je danes živa samo še v zgodovinskih knjigah in obeležjih, zaradi česar je ohranjanje nekdanjega templja toliko bolj pomembno.