Kakšno bo podnebje v Gorici in Novi Gorici leta 2100?

V zadnjih tridesetih letih se je v naši deželi število vročih dni, v katerih temperatura preseže 30 stopinj, in tropskih noči, v katerih temperatura ne pade pod 20 stopinj, podvojilo. Če se ukrepi za blaženje podnebnih sprememb začnejo takoj, lahko segrevanje omejimo. Če bomo nadaljevali z enakimi emisijami bi se temperature do konca stoletja lahko zvišale za kar 4-5 stopinj.

Evropski projekt HeatIslands Adapt, ki ga financira Program Interreg VI-A Italija Slovenija, je namenjen preučevanju inovativnih strategij za prilagajanje podnebnim spremembam v urbanih območjih. Skupna vrednost projekta znaša 975.736,52 evra. Pod drobnogled jemlje čezmejno unikatno območje Gorice in Nove Gorice. Vključuje šest partnerjev, tri slovenske in tri italijanske. Prve rezultate projekta je včeraj predstavila deželna agencija za okolje Arpa FJK.

Edinstven čezmejni laboratorij

Med najbolj očitnimi pokazatelji trenutnih podnebnih sprememb so urbani toplotni otoki. Velika prisotnost materialov, kot so beton, asfalt, manj zelenih površin in nizka energetska učinkovitost stavb, namreč prispevajo k višjim temperaturam v urbanih okoljih v primerjavi z okoliškimi območji. »Ne gre zgolj za vročino in temperaturo, temveč za skupek dejavnikov, ki povzročajo nelagodje v mestu v primerjavi s podeželjem,« je dejal znanstveno-tehnični vodja Arpe Fulvio Stel in dodal, da pojav velika mesta preučujejo in mu skušajo kljubovati že dolgo. Tokrat pa so želeli delovati v manjšem toda urbanistično edinstvenem okolju. Na eni strani je mesto s tisočletno zgodovino, na drugi pa mesto, ki je zraslo v 20. stoletju. Gorica in Nova Gorica bosta torej predstavljali »naravni«laboratorij za preučevanje pojava.

Projekt je razdeljen na tri delovne sklope. Raziskovalci bodo s pomočjo podnebnih analiz, satelitskih podatkov in posebnih senzorjev določili najbolj ranljiva območja. HeatIslands Adapt vključuje tudi pripravo podnebnih projekcij na podlagi emisijskih scenarijev do leta 2100 ter razvoj skupnega čezmejnega sistema opozarjanja na vročinske obremenitve. Partnerji želijo oblikovati skupen akcijski načrt z rešitvami za hlajenje mest, kot so več zelenih površin, prilagoditve stavb in uporaba inovativnih tehnologij.

»V številnih mestih odstranjujejo asfaltirane površine, ustvarjajo bolj naravno okolje, pobelijo strehe, da odbijajo svetlobo, uredijo podnebna zatočišča v predmestjih,« je možne ukrepe naštela klimatologinja meteorološkega observatorija Arpa Valentina Gallina. »Projekt povezuje slovenske in italijanske partnerje pri obravnavi pomembne teme, iz katere bi lahko imele korist tudi druge podobne in večje mestne skupnosti,« je izpostavil Stel. Poleg agencije Arpa FJK sodelujejo še Arso (Agencija RS za okolje), Golea (Lokalna energetska agencija Goriške), Ape FJK (Agencija za energijo FJK), Czt (Center zelenih tehnologij Nova Gorica) in podjetje Strategy Innovation.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.