Ponedeljek, 22 april 2024
Iskanje

Knjiga o goriških deportirancih tudi v slovenščini

Za prevod monografije Luciana Patata se je zavzel Kulturni dom s številnimi partnerji in pokrovitelji, prevajanje so zaupali Igorju Tuti in Pii Lešnik

Gorica |
9. jan. 2024 | 10:35
Dark Theme

»To ni bilo le primerno dejanje, temveč prava dolžnost,« pravi Igor Komel, predsednik goriškega Kulturnega doma, ki je skupaj s Furlanskim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja iz Vidma omogočil izid knjige Vlaki za koncentracijska taborišča - Deportacije iz goriškega zapora (1943-1945). Gre za prevod monografije I treni per i lager - La deportazione dal carcere di Gorizia 1943-1945, ki je izšla leta 2022 in jo je napisal krminski raziskovalec krajevne zgodovine Luciano Patat.

Knjiga govori o ljudeh, ki so bili v času nemške okupacije - od 12. septembra 1943, ko so Nemci prišli v Gorico, do 29. aprila 1945, ko so nemške čete zapustile mesto - aretirani in zaprti v goriški zapor ter so bili od tod poslani v internacijo v Tretji rajh. Deportiranih je bilo kar 3085: 1898 moških in žensk so poslali v koncentracijska taborišča, 1187 pa na prisilno delo. Večina izmed njih je bila slovenske narodnosti. »Prizadevanja goriškega Kulturnega doma za prevod publikacije v slovenščino izhajajo iz prepričanja, da je povsem nedopustno, da potonejo v pozabo razsežnosti deportacij iz goriškega zapora v obdobju nemške okupacije. Tragični dogodki so namreč zajeli tisoče naših ljudi in družin iz celotne Primorske, kar se prav gotovo ne sme izbrisati iz zgodovinskega spomina slovenskega naroda,« je prepričan Igor Komel.

Luciano Patat je bil predloga za izid knjige v slovenščini vesel, prevajalsko delo, ki so ga zaupali Igorju Tuti in Pii Lešnik, pa je bilo vse prej kot enostavno. Ob obsegu monografije je temu botrovala zlasti želja, da bi imena in priimke slovenskih deportirancev in slovenskih krajev zapisali v slovenščini (v izvirniku je namreč avtor iz zaporniških registrov prepisoval imena mest, občin in vasi ter osebna imena tako, kot so bila zapisana - torej v poitalijančeni obliki), kar je zahtevalo dodaten trud in veliko raziskovanja, ob izidu knjige pa prinaša dodatno zadoščenje. Ob spominu so deportirancem in deportirankam namreč vrnili tudi prava imena, tista, ki jih je fašizem popačil ali popolnoma spremenil. O prevajalski izkušnji, ki je bila zahtevna tudi iz čustvenega vidika, po uvodni misli Igorja Komela na prvih straneh knjige spregovorita sama prevajalca.

Slovenski prevod Patatove monografije obsega 456 strani, predgovor je napisal zgodovinar Mimmo Franzinelli. Knjigo je Kulturni dom izdal skupaj s Furlanskim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja ter s prispevkom ANPI-VZPI, SKGZ, Sklada Dorče Sardoč, Občine Kanal in družbe Salonit Anhovo. Pokrovitelji so Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Dežela FJK, Fundacija Goriške hranilnice, občini Gorica in Nova Gorica, GO! 2025, TIGR, občini Doberdob in Sovodnje, ANED in Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Za sodelovanje se Komel v uvodni besedi zahvaljuje tudi Marku Marinčiču, Zoltanu Janu, Silvanu Bevčarju ter ostalim pokroviteljem in sodelavcem. Uradna predstavitev knjige, ki je že na voljo v Katoliški knjigarni, Tržaškem knjižnem središču in v Kulturnem domu, bo konec meseca.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava