Nedelja, 28 november 2021
Iskanje

Kultura ne miruje

Glasbeno-gledališka produkcija Prešeren in mi

Gorica |
3. mar. 2021 | 10:18
Dark Theme

»Leto dni je minilo, odkar se je svet ustavil, obstal je pred boleznijo. Zdelo se je, da se boš morala ustaviti tudi ti, kultura, in kot vsi mi zajeti sapo in čakati. Kljub temu se nisi ustavila, nisi umolknila, premagala si ovire in poiskala nove poti, da prideš do publike,« je zadonelo v prazni dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža v Gorici, kjer so člani mladinske gledališke skupine O'Klapa in gojenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel snemali letošnji poklon ob dnevu kulture z naslovom Prešeren in mi. Glasbeno-gledališko produkcijo, ki so jo v nedeljo, 28. februarja, predvajali v živo na YouTube kanalu Zveze slovenske katoliške prosvete, so sooblikovali tudi člani združenja Don Mario Černet iz Kanalske doline, Kulturni center Lojzeta Bratuža in Zveza slovenske katoliške prosvete. Za scenarij sta poleg nastopajočih članov iz skupine O'Klapa poskrbeli Sanja Vogric in Tina Balta.Patrik Cingerli, Kea Vogric in Simon Čavdek doma na kavču gledajo posnetek Prešernove proslave, ki »se vsako leto ponavlja«, a jo letos zaradi epidemije doživljajo drugače. Med ogledom se sprašujejo, kakšno vlogo odigrava kultura v njihovem življenju: je res tako zanemarljiva ali je prisotna v življenju vsakega izmed nas? Razmišljanja in spomine o kulturi treh mladih igralcev dopolnjujejo nastopi gojencev glasbene šole Emil Komel. Nastopili so violinisti Makrina in Jakob Quinzi, Anna Michelon in Anisja Volčič, kitarist Janiki Cingerli ter Bariton Luca Raccaro in sopranistka Marta Pasi. Recitatorka Rossella Lupieri, članica združenja Don Mario Černet, pa je gledalcem prebrala Prešernovo pesem Kam.

Figura Franceta Prešerna je prisotna v življenju vseh nas, so ugotovili trije mladi igralci, hkrati pa je tudi sodobna: sodobni so bivanjski dvomi in ljubezenski motivi, ki jih srečamo v Prešernovih pesmih ter slovenskost, ki jo je posebno poudarjal v svojih delih. Da v preteklosti ni bilo vedno vse monotono, so odkrili v sanjskem srečanju s Francetom Prešernom, ki ga je odigral Manuel Quaggiato; ta je trem mladim, ki so prišli iz prihodnosti, »kjer je kultura ogrožena zaradi pandemije«, poudaril pomembnost ohranjanja in gojenja kulture tudi v času, ko sta neposrednost in hitrost socialnih omrežij protagonista. »Sedaj imamo Whatsapp, zakaj bi morali dolgoveziti v pismu?« sta se retorično vprašala Kea in Simon ter ugotovila, da so družbena omrežja sicer zelo koristna za širjenje in ohranjanje kulture v koronačasu. »Vsi moramo skrbeti za kulturo in njeno ohranitev, saj je neizmerno bogastvo,« ju je še opozoril Prešeren.

»Ne bomo se vdali, vztrajali bomo in dokazovali tvoj pomen. Ustvarjamo zate in za nas, da se ob tebi zberemo, razmislimo in se zavedamo, da od tebe živimo. Ob tebi bomo, dokler ne bo v dvoranah spet zadonel aplavz,« je svojo pismo in misel o kulturi zaključila Kea Vogric. Tudi najmanj navdušen izmed treh pa je na koncu pristavil, da kultura vendar ni tako dolgočasna in odigrava pomembno vlogo v življenju vsakega izmed nas, čeprav se tega večkrat ne zavedamo.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Želel/a bi, da vlada državljanski socialni dohodek (it. reddito di cittadinanza):

13. nov. 2021 | 6:00
Obdrži
Obdrži, toda v spremenjeni obliki
Ukine
Ne vem
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo