»Ljubezen do materinščine je vodila moje življenjske izbire«

Študijski program Slovenistika, ki deluje v sklopu Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, bo v novo študijsko leto vstopil s prenovljenim prvostopenjskim programom, med drugim v smeri interdisciplinarnosti in večjim deležem študijskih vsebin, vezanih na literaturo Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini. Ob tej prenovi in v dneh, ko se tudi slovenski dijaki iz Italije odločajo za vpis na študijske programe v Sloveniji, smo se pogovarjali s profesorico magistrico slovenščine Danielo Štekar iz Števerjana, danes profesorico slovenščine v Špetru, ki je pred skoraj desetimi leti zaključila prvostopenjski in drugostopenjski študij slovenistike na Univerzi v Novi Gorici.

Na slovenistiko Univerze v Novi Gorici ste se vpisali v študijskem letu 2007/2008 in tako vstopili v četrto generacijo študentov slovenistike na Univerzi v Novi Gorici, ki je svoja vrata prvič odprla leta v študijskem letu 2004/2005. Kje ste dobili informacije o možnosti študija slovenistike v Novi Gorici in kaj je bilo odločilno, da ste se odločili za študij v domačem, čezmejnem okolju?

Kot vsaka izbira študija tudi moja ni bila enostavna, saj sem si po zaključku višješolskega izobraževanja vzela nekaj časa za razmislek, ki sem ga še kako potrebovala. Maturo so spremljali različni občutki in želje, ki so enostavno morali nekaj časa mirovati, da bi se smiselno uredili v zmešnjavi, ki še prevečkrat kraljuje v najstniških glavah, ko morajo sprejeti prvo pomembno življenjsko odločitev, ki jih bo zaznamovala. Vedela sem, da mi je prioriteta slovenščina, o tem nisem imela dvomov. Ljubezen do materinščine je doslej vodila v bistvu vse moje življenjske izbire. Nikakor si nisem mogla predstavljati, da bi se vpisala na italijansko fakulteto in se tam usposabljala za delo z otroki, hkrati pa sem se popolne potopitve v slovenski svet nekako bala, ker se nisem počutila dovolj samozavestno. Mikalo me je tudi prevajalstvo, vendar se mi je zdelo, da bi me delo z otroki lahko bolj osrečilo. K sreči sem preko AD Formanduma dobila priložnost začasne zaposlitve v slovenskem Dijaškem domu v Gorici, kjer sem opravljala šestmesečno poklicno usposabljanje. Tam sem resnično uživala in spoznala, kako je delati z otroki različnih starosti. Ko je prišel čas za vpis, sem izbirala med razredno stopnjo Pedagoške fakultete v Ljubljani in slovenistiko Fakultete za humanistiko v Novi Gorici. Podatke o obeh smereh smo dobili na informativnih dneh in na raznih brošurah, ki so nam jih takrat delili, vse pa je bilo tudi zelo dostopno na spletnih straneh fakultet.

Pogovor si lahko v celoti preberete v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.