Eden od učinkov čezmejne Evropske prestolnice kulture bo tudi oblikovanje skupne čezmejne kulturne politike, pravi Mija Lorbek, direktorica Zavoda GO! 2025. To bo eden od ciljev v času, ko se bo projekt iztekel in ko bo treba začeti t. i. drugo fazo, unovčevanje dediščine, ki jo bo EPK zapustila čezmejnemu prostoru.
Kako se na Zavodu GO! 2025 pripravljajo na obdobje, ko bodo nad čezmejnim prostorom ugasnili žarometi? »Od lanskega novembra je pripravljen strateški načrt za dolgoročne projekte, ki bodo umeščeni med t. i. projekte zapuščine Evropske prestolnice kulture. Skupaj z Gorico smo se namreč zavezali k nadaljevanju skupne strategije kulturnega razvoja. V okviru EZTS GO se sestaja čezmejni odbor za kulturo, skupni cilj pa je, da bi prišli do skupne čezmejne kulturne politike, kar bo sicer zahteven zalogaj, a takšen, drzen in pogumen je pravzaprav celoten projekt EPK od kandidature dalje,« poudarja Lorbek.
V okviru čezmejne kulturne strategije naj bi se oblikoval skupni nastop pri komuniciranju dogodkov. »Skupna platforma se je že izoblikovala, pravzaprav bi si pa želeli, da bi tudi skupaj načrtovali čezmejne dogodke, predvsem tiste, ki bi nas spominjale na odmevne dogodke, ki so se izvedli v letu 2025,« nadaljuje direktorica. Tako naj bi vsako leto z »manjšo prireditvijo« skupaj zabeležili spomin na 8. februar, dan odprtja prve čezmejne EPK Nova Gorica – Gorica 2025.
Dvakrat več od načrtovanega
Kakšne rezultate sicer izkazujejo polletni podatki? »Izvedli smo več kot 400 dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega, našteli smo več kot 110.000 obiskovalcev prireditev in razstav uradnega programa EPK na obeh straneh, v projektu je sodelovalo več kot 5000 ustvarjalcev in organizatorjev,« je polletne rezultate povzela Mija Lorbek, medtem ko bo multiplikativne učinke za celotno brezmejno območje vsebovalo končno poročilo v začetku prihodnjega leta, ki bo vsebovalo tudi dogodke, ki so se ustvarili izven uradnega programa, na račun sklada malih projektov GO! 2025. »Lahko pa povemo, da trenutno kaže, da bodo multiplikativni učinki še višji, kot so bili pri Materi, ki je bila Evropska prestolnica kulture leta 2019, kjer je bil multiplikator tri.«
Med dogodki, ki so pritegnili veliko število obiskovalcev, direktorica Lorbek izpostavlja veliko otvoritev 8. februarja, pa gledališke predstave iz Janežičeve Dodekalogije, plesne predstave MN Dance Company Brezmejno telo, tri razstave Zorana Mušiča, 10-dnevni Pohod za Evropo, opero Potovanje v Reims, taktilno galerijo ...
»Prvi kratkoročni učinki so pozitivni, saj že iz naslova turističnih kazalcev beležijo povečano število nočitev, ki so v prvi polovici leta narasli skoraj za 20 odstotkov, v nemškem Chemnitzu, ki letos tudi nosi naziv EPK, pa so v polletnem poročilu poročali o 9,8-odstotni rasti,« našteva Lorbek. Zgovoren je tudi podatek, da Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina poroča o 250 odstotkov povečanem obisku dnevnih obiskovalcev v TIC-ih, v juniju pa so zabeležili za 30 odstotkov povečano število turistov v primerjavi z lanskim letom.