VREME
DANES
Torek, 20 januar 2026
Iskanje

Na Goriškem veliko izjemnih knjižnih moljev

Med letom EPK 2025 je bilo v knjižnici sicer obiskovalcev rahlo manj kot leta 2024, veliko več pa je bilo vodenih obiskov. Na Goriškem je veliko dobrih bralcev. Med mladimi pa branje slovenskih knjig zaskrbljujoče upada kljub kakovosti sodobne slovenske literature

Gorica |
20. jan. 2026 | 6:25
Dark Theme

Na Goriškem ne manjka izjemnih knjižnih moljev, kar potrjujejo tudi podatki Feiglove knjižnice na Verdijevem korzu v Gorici. Med najbolj strastnimi bralci v lanskem letu sta bila otrok, ki je prebral kar 84 knjig, in upokojenka z 82 prebranimi naslovi. Posebnost lanskega seznama najbolj izposojanjih knjig je, da so se prvič na prvih šestih mestih znašla izključno dela ženskih avtoric. Gre pretežno za mlajše pisateljice in največkrat za njihove literarne prvence, opaža knjižničar Alex Kama Devetak. »To je zanimiv in zelo spodbuden podatek,« meni sogovornik in dodaja, da so tudi med najbolj predanimi bralkami knjižnice večinoma ženske.

V letu EPK 2025 je Feiglovo knjižnico obiskalo 22.273 ljudi, kar je nekoliko manj kot leto prej, a še vedno več kot leta 2023. Novih članov je bilo lani 720, skupno je z izkaznico razpolagalo 6490 bralcev. Aktivnih članov - ki so vsaj enkrat v letu obiskali knjižnico, je bilo 3284. Nihanja v obisku so po besedah sogovornika običajna in značilna za večino knjižnic.

Bistveno pa se je povečalo število vodenih obiskov. Slednjih je bilo v lanskem letu kar 56. Trgovski dom si je tako ogledalo 571 otrok do 13. leta starosti, 566 mladih med 14. in 19. letom ter 561 odraslih, kar skupaj znaša 1698 obiskovalcev. Med njimi so bili študenti, dijaki, univerzitetni profesorji, knjižničarji, novinarji, predstavniki kulturnih ustanov in tudi številni obiskovalci iz tujine.

»Ljudje pri nas berejo zelo različne knjige, mi pa moramo skrbeti, da je na voljo gradivo za vse okuse,« pravi knjižničar, ki pa v zadnjem obdobju z grenkobo opaža upad branja slovenskih knjig med mladimi in porast branja v tujih jezikih. Posledično pri mladih pada tudi kakovost jezika. »To je morda vprašanje za šole in celotno našo skupnost. Škoda je namreč, saj je trenutno slovenska sodobna književnost res kakovostna in proizvaja ogromno novih in kvalitetnih knjig za mlade, ki pa so morda pri nas premalo poznane,« zaključuje knjižničar Alex Devetak.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava