Ne samo zbirka kritik, temveč tudi avtobiografija

S preprostim, a zgovornim naslovom Predstavitve-Presentazioni je pred kratkim izšla knjiga, ki jo je na pobudo Kulturnega doma v Gorici pripravil umetnostni kritik Joško Vetrih. Publikacijo so v ponedeljek predstavili v Kulturnem domu, kjer se je zbrala številna publika, med njo veliko likovnih ustvarjalcev z obeh strani meje. Knjiga na 370 straneh v slovensko-italijanski obliki prinaša Vetrihove kritične zapise o šestdesetih likovnih umetnikih, ki jih je v minulih desetletjih predstavil v galeriji goriškega kulturnega hrama.

Uvodoma je navzoče nagovoril predsednik Kulturnega doma Igor Komel, ki je izid knjige povezal s skorajšnjo 90-letnico Joška Vetriha. Ob tem je spomnil, da Vetrih z ustanovo sodeluje že od leta 1982 in da je v tem času v Kulturnem domu predstavil več kot 400 razstav. Po Komelovih besedah je knjiga tudi izraz zahvale za dolgoletno delo, s katerim je Vetrih pomembno prispeval k uveljavitvi Kulturnega doma kot razstavišča. Predsednik doma je ob tej priložnosti opozoril še, da so bili pri nekaterih pobudah v okviru GO! 2025 prezrti posamezniki Vetrihovega kova, ki so s svojim delom že desetletja pred uradnimi projekti povezovali obmejni prostor.

Osrednji govornik večera je bil umetnostni zgodovinar Saša Quinzi, ki je poudaril, da je izdaja takšne knjige dragocena že zato, ker ohranja besedila, ki bi sicer sčasoma lahko utonila v pozabo. Kot je dejal, se zbrana objava umetnostnokritičnih zapisov žal ne dogaja prav pogosto niti v FJK niti v Sloveniji, zato je odločitev za izdajo še toliko pomembnejša. Posebno vrednost publikaciji daje po njegovih besedah tudi dvojezičnost. Bralcu namreč omogoča neposreden stik z izrazno močjo obeh jezikov in obenem potrjuje, da je slovenščina enako bogata, natančna in tekoča kot italijanščina tudi pri obravnavi likovne umetnosti. Quinzi se je zato posebej zahvalil prevajalkam in prevajalcem Vetrihovih besedil.

Izoblikoval je lasten pogled

V nadaljevanju je Quinzi poudaril, da knjige ni mogoče razumeti zgolj kot zbirke kritik, temveč tudi kot svojevrstno avtobiografijo njenega avtorja. Vetrih je po njegovih besedah v svoje zapise vnašal osebno, a hkrati poglobljeno branje umetniških del. Suvereno se je gibal med različnimi likovnimi poetikami, od figuralike do abstrakcije, pri tem pa ni sledil uveljavljenim vzorcem, ampak je izoblikoval lasten kritiški pogled. Prav ta samostojnost, razgledanost in sposobnost natančnega opazovanja dajejo njegovim besedilom trajno vrednost. Quinzi je Vetriha predstavil tudi kot široko razgledano kulturno osebnost, ki svoje zanimanje in občutljivost prenaša na različna področja.

O zasnovi in nastajanju knjige je spregovoril likovnik Silvan Bevčar, ki je predstavil njeno likovno in oblikovno podobo. Povedal je, da se je v projekt z veseljem vključil tudi zato, ker z Vetrihom že vrsto let sodeluje pri različnih pobudah. Osnovno zasnovo knjige je pripravil Vetrih sam, Bevčar pa je poskrbel za njeno oblikovno izvedbo.

Nekaj misli o Vetrihu je prispeval tudi novinar in pisatelj Andrea Bellavite. Ocenil je, da gre za osebnost, ki je trdno zasidrana v kulturno dediščino goriškega prostora, njegovi zapisi pa ostajajo berljivi in dostopni tudi tistim, ki sicer niso doma v svetu likovne umetnosti. Po njegovih besedah Vetrih v svojih ocenah ni izpisoval le lastne intelektualne poti, temveč je znal prefinjeno izluščiti tudi značaj, življenjski slog in notranji svet umetnikov, o katerih je pisal. Tudi Bellavite je poudaril, da so osebnosti, kakršna je Vetrih, s svojo vztrajnostjo, razgledanostjo in odprtostjo odločilno prispevale k odpravljanju pregrad, ki jih je za seboj pustila povojna razmejitev.

Knjigo so natisnili v Tiskarni Budin, na voljo je v Kulturnem domu ter v Katoliški knjigarni in knjigarni Ubik v Gorici.