Zgodovinski arhiv goriške nadškofije v novih prostorih

Zgodovinski arhiv goriške nadškofije je po skoraj osmih mesecih zaprtja zaradi obnove in selitve ponovno odprt za javnost. Iz nadškofijske palače so ga preselili v prvo nadstropje nekdanjega semenišča na vogalu Semeniške ulice in Verdijevega korza. Včeraj je že sprejel prve obiskovalce, uradno odprtje pa bo 26. novembra, ko bo v okviru dogodkov ob 275. obletnici goriške nadškofije predaval Giovanni Cesare Pagazzi, bibliotekar in arhivar rimske Cerkve.

V novih prostorih je obiskovalcem na voljo osem mest za pregledovanje gradiva, v začetku prihodnjega leta pa bodo uredili še štiri računalniško opremljena mesta za dostop do digitaliziranih dokumentov, zlasti matičnih knjig.

Arhiv hrani približno 600 tekočih metrov dokumentacije, večinoma od leta 1750 dalje. Najobsežnejši je fond nadškofijske kurije, ki vključuje tudi gradivo o župnijah na obeh straneh meje. Med najbolj pregledovanimi dokumenti so matične knjige od leta 1835 dalje, pomembne predvsem za rodoslovne raziskave. Zanimanje zanje po besedah arhivskega sodelavca Pierpaola Sillija narašča, tudi med obiskovalci iz Slovenije in Hrvaške.

Arhiv opravlja tudi naloge matičnega urada za vpise do konca leta 1923, ko so po avstro-ogrski zakonodaji to nalogo še opravljale župnije. Veliko prošenj za rojstne in poročne izpiske prihaja iz Južne Amerike, predvsem Argentine, od koder je približno 80 odstotkov vseh tovrstnih prošenj.