Bil je dober človek, drzen in pokončen za svoj čas, a je vseeno padel v pozabo zgodovine. Antonio Bonne. L’ultima stagione della Gorizia liberale je naslov knjige Marilise Bombi, ki so jo v ponedeljek predstavili v prostorih Trgovskega doma v Gorici. Ob avtorici sta se z novinarjem Ivanom Bianchijem pogovarjala še zgodovinar in arhivist Marco Plesnicar in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj.
Antonio Bonne je bil zadnji goriški liberalni župan, ki je županovanje prevzel v temnem letu polpretekle zgodovine: 1. februarja 1922 mu je bil podeljen mandat za goriškega župana kot rezultat političnega dogovora med slovenskim predstavništvom in Furlansko akcijsko skupino. Njegovo županovanje je bilo kratko, saj se je novembra istega leta prekinilo pod pritiskom fašistične stranke, a je - v čeprav kratkem obdobju - poskusil uresničiti to, kar je mesto potrebovalo v povojnem obdobju, in sicer ohraniti ravnovesje med različnimi mestnimi skupnostmi. Knjiga tako skozi njegovo figuro rekonstruira obdobje globokih političnih, družbenih in kulturnih sprememb, v katerem je Gorica prešla od pripadnosti Avstro-Ogrskemu cesarstvu k priključitvi Kraljevini Italiji, vse do postopne uveljavitve fašizma. Kljub ključni vlogi, ki jo je imel v zahtevnem zgodovinskem in političnem obdobju, je takoj padel v pozabo, toliko, da so samo junija letos na pobudo avtorice knjige njegov portret izobesili v galerijo županov v goriški mestni hiši. Prav tako je tudi Marilisa Bombi, na njegovo figuro naletela slučajno. »Enkrat tedensko vodim podkast Voci dal Confine, v katerem sem nekoč spregovorila tudi o bivšem goriškem županu Giorgiu Bombiju in ob odkrivanju njegove zgodbe sem naletela na figuro Antonia Bonneja,« je povedala avtorica. O zahtevnem raziskovanju je spregovoril tudi zgodovinar in arhivist Marco Plesnicar, ki je potrdil, da je veliko dokumentacije šlo izgubljene zaradi uničenja med prvo svetovno vojno in dodal, da zato še vedno ni zelo jasno, zakaj so prav liberalca izbrali za župana v tako zahtevnem obdobju.
Županoval je 190 dni
»Bil je oddaljen od vsega tega, kar je pomenilo biti v prvi vrsti in ne slediti mandatu, ki so mu ga zaupali,« je povedal Plesnicar in poudaril, kako je Bonne zavrnil predlog fašistične stranke, da postane vodja liste v Gorici in raje odstopil s položaja. »Bonne je v 190 dnevih svojega županovanja skušal združiti to, kar je bilo na videz nezdružljivo: peljati naprej ‘italijanskost’ mesta in hkrati združiti vse svoje duše,« je opisal Plesnicar. Avtorica ga opisuje kot »dobrega človeka«.
»Že samo dejstvo, da je odstopil s položaja, ko so ga po pohodu na Rim fašisti prosili, da se odpove koaliciji s Slovenci in stopi v fašistično stranko, mi je bilo dovolj, da sem si to lahko upala zapisati,« je povedala avtorica. Po njenem mnenju tudi ne tvegamo, da bi ga spremenili v heroja, saj je živel koherentno s svojimi ideali, je bil uravnovešen človek in se je v pravem trenutku umaknil. »Vse to gre navzkriž s figuro heroja,« trdi Marilisa Bombi, katere namen je bil povrniti mestu del zgodovine, ki je bil pozabljen. O Antoniu Bonneju se ni vedelo veliko niti v slovenski skupnosti v Gorici, je potrdil Walter Bandelj, za katerega je Bonne še aktualen, saj spomin nanj omogoči tudi boljše razumevanje skupnosti, v kateri živimo danes. »Poraženec zgodovine? Verjetno ni mogla biti drugačna usoda tega dobrega človeka,« je še zaključil Marco Plesnicar o tej pozabljeni figuri. Knjigo, ki je bila v celoti samofinancirana, se lahko najde v knjigarnah Voltapagina in Ubik.