Jutri bo natanko 20 let, odkar se je v Šmihelu med intenzivnimi padavinami sprožil večji plaz. Dve hiši sta bili tako poškodovani, da sta neuporabni, na več objektih so nastale razpoke, ki so se v kasnejših letih ob nadaljnjem plazenju večale. Poškodovane so tudi več kot 500 let stare freske v cerkvici sv. Mihaela. Prebivalce tistega območja pa je še skoraj bolj kot plaz prizadelo to, da s strani države še niso dočakali nobene sanacije. »V dveh desetletjih se ni zgodilo nič, s tem, da smo imeli ves ta čas dva poslanca iz naših krajev, predsednika vlade in imamo še vedno predsednika republike, ki je iz naših krajev. Težko najdem druge besede kot: katastrofa!«, razočaranje krajanov povzema predsednik Krajevne skupnosti Ozeljan-Šmihel, Marko Tribušon.
»Težko je opisati, kako se ljudje, ko enkrat doživijo takšno naravno katastrofo, počutijo ob vsakem večjem deževju. Čeprav stroka zatrjuje, da takšen plaz ni podvržen hipnemu zdrsu, narava dela svoje. Razočaranje je velikansko,« poudarja Tribušon. Plaz Šmihel sicer spada med sedem večjih plazov v Sloveniji in ogroža širše območje. Epicenter je na območju, kjer se nahaja cerkvica sv. Mihaela, sega pa vzhodno, zahodno, predvsem pa severno od nje. Na najbolj ogroženem območju živi dvajset ljudi.