Pet stoletij Goriške v novem leksikonu

​​​​​Zgodovinski leksikon Goriške od 16. do 20. stoletja Giovannija (Janka) Toplikarja dopolnjuje vedenje o jezikovnih, družbenih in gospodarskih razmerah na Goriškem oziroma v prostoru Dolnje Avstrije in sosednjih dežel. Poseben poudarek namenja deželi Goriško-Gradiščanski, kakršna je obstajala do začetka 20. stoletja.

Avtor je upokojeni kulturni delavec Janko Toplikar, publicist, šolnik, prevajalec in sodelavec številnih raziskovalnih in kulturnih ustanov, rojen v Gorici. Idejni oče projekta, ki ga je avtor uresničeval vrsto let in je leta 2025 dobil knjižno obliko v zajetni publikaciji s 600 stranmi pri založbi Lotos editrice, je zgodovinar dr. Branko Marušič, pojasnjuje urednik. Marušič je za knjigo, ki jo bodo z zanimanjem sprejeli študentje, zgodovinarji, šolniki in preučevalci krajevne zgodovine, napisal tudi spremno besedo.

Leksikon, ki v sklepnem delu vsebuje podatke o merah, denarnih enotah in krajevnih imenih ter seznam virov na 40 straneh, so 30. septembra predstavili v novogoriški Knjigarni kavarni Maks. Z avtorjem, vipavskim rojakom, se je pogovarjal Peter Černic, ki je skrbel tudi za prevajanje. V imenu založnika je spregovoril dr. Marco Menato, nekdanji ravnatelj Državne knjižnice v Gorici, ki je za knjigo napisal tudi uvod. Na začetku dogodka so se poklonili dr. Branku Marušiču, ki je umrl maja letos.

Pot od zamisli do izida je ob začetnih dvomih o zahtevnosti projekta potekala v več fazah: od iskanja in zbiranja gradiva do njegovega pregledovanja, preverjanja in urejanja ter nazadnje zagotavljanja sredstev za tisk. Že časovni razpon skoraj petih stoletij nakazuje obseg in zahtevnost naloge ter trud, vložen v delo. Ko je bila glavnina dela opravljena, so se pojavile težave, zaradi katerih se je izid leksikona zamaknil za nekaj let. Koristno in potrebno delo je vendarle izšlo, tudi po zaslugi prizadevanj Menata in sponzorjev, med njimi Fundacije Visintin, čeprav le v polovici predvidenega obsega.

Leksikon pojasnjuje 3316 gesel z različnih področij družbenega življenja. Posebno pozornost je avtor namenil institucionalni ureditvi javne uprave in sodstva, društvom in organizacijam, tudi slovenskim, časopisom, modi, tekstilni industriji, bančništvu in drugim področjem. Je torej uporabno orodje za vse, ki jih zanima dogajanje v goriškem prostoru, od nekdaj stičišču različnih kultur in jezikov ter prostoru njihovega sobivanja. Nazoren sodobni primer je dvojno poimenovanje trga na meji pred novogoriško železniško postajo: za italijanski del skupnosti je to Trg Transalpina, za slovenskega pa Trg Evrope, smo slišali na nedavni predstavitvi.