Pobeg v Brdih ali sprint na skupnem goriškem trgu?

Kje se bo odločila današnja čezmejna etapa, s katero bo Giro d’Italia počastil Evropsko prestolnico kulture 2025? Na vzponu, ki vodi v Šmartno in Gonjače v Brdih, ali z zaključnim sprintom na Trgu Evrope/Transalpina, kjer se bo dirka sklenila ob zaključku dveh mestnih krogov, speljanih skozi Gorico in Novo Gorico? Izvedenci opozarjajo, da bi do odločilnega napada lahko prišlo med tudi enim izmed dveh prehodov čez Rafut oz. Pristavo, kjer čaka tekmovalce zelo kratek, vendar dokaj strm vzpon.

Pred kolesarji je danes 195 kilometrov dolga pot, ki se bo začela kmalu po 11. uri v Trevisu. Po vstopu na območje Furlanije - Julijske krajine bodo pedale vrteli mimo kraja Morsano al Tagliamento, Talmassonsa, Gonarsa, Palmanove, Manzana in Rožaca. Sledil bo prehod skozi Krmin, od koder bodo kolesarji skozi Plešivo zavili v Slovenijo proti Šmartnemu in Gonjačah, kjer bodo dosegli najvišjo točko etape (298 metrov nadmorske višine). Sledilo bo nekaj razgibanih kilometrov s krajšimi spusti in vzponi vse od Števerjana, kjer se bo karavana vrnila v Italijo. Po pred kratkim asfaltirani cesti bodo tekmovalci zdrveli mimo Bukovja in Grojne v Gorico, kjer bodo opravili dva čezmejna kroga.

Če ne bo prišlo do pobega že v Brdih, gre napade pričakovati na vzponu, ki vodi od Rdeče hiše mimo Rafuta do Pristave in ga bodo ponovili dvakrat. Spletna aplikacija Strava »pravi«, da je vzpon na Pristavo oz. Šaver dolg 800 metrov, kolesarji se povzpnejo za šestdeset metrov, povprečni naklon je 7,5-odstoten (v zaključnem delu preko 11-odstoten). Na Stravi ima na tem odseku najboljši čas poljski kolesar Marcin Budzinski (1 minuta in 33 sekund), dosegel pa ga je 21. marca lani med Veliko nagrado Goriške in Vipavske doline. Vzponu na Pristavo sledi približno 700 metrov dolg spust proti Novi Gorici s povprečnim naklonom -6,3 odstotka. Na Stravi ima za omenjeni spust najboljši čas openski kolesar Daniel Skerl (41 sekund, povprečna hitrost 64 kilometrov na uro); dosegel ga je med Veliko nagrado Goriške in Vipavske doline 23. marca 2023. Zaključek današnje etape bo pred novogoriško železniško postajo, do katere bodo pripeljali iz solkanske strani. Sklepni del proge bo ravninski, zadnji ovinek bo devetsto metrov pred ciljem, tako da ne gre izključiti niti zaključka s skupinskim sprintom.

Tokrat v nasprotno smer

Kolesarji bodo danes čez Pristavo šli v nasprotno smer glede na čezmejno etapo Gira iz leta 2021. Tudi takrat je bil del trase speljan po Brdih, kjer se je zbrala več tisoč glava množica glasnih navijačev, sicer se je etapa odločila med tretjim prehodom čez gorski cilj, ki je bil postavljen v Gornjem Cerovu. Pod nalivom sta petdeset metrov pred vrhom silovito pospešila Belgijec Victor Campenaerts in Nizozemc Oscar Riesebeek, ki ju zatem nihče ni uspel več ujeti. Po vratolomnem spustu iz Števerjana proti Oslavju sta si nabrala še nekaj prednosti, nakar sta skupaj prekolesarila še vzpon na Pristavo iz novogoriške strani. Zmagovalca je odločil sprint na porfirnih kockah Ulice Roma, cilj na Travniku je naposled kot prvi prečkal Victor Campenaerts.

Travnik je sicer gostil cilj Gira že leta 2001. Tudi takratna etapa je bila čezmejna, saj se je začela na Bledu. Cilj na osrednjem goriškem trgu je kot prvi prečkal Španec Pablo Lastras, ki se mu je odločilni pobeg posrečil v Ulici Alviano. Tretje mesto je dosegel slovenski šprinter Uroš Murn. Za takratne čase je šlo za izjemen uspeh, saj se nikomur še ni sanjalo, da bi Slovenija lahko kdaj imela šampione svetovnega kova, ki osvajajo najpomembnejše dirke po celem svetu. Za prvo slovensko zmago na Giru je sicer poskrbel Luka Mezgec v Trstu leta 2014, zatem so po etapnih zmagah posegli še Jan Polanc, Matej Mohorič, Jan Tratnik, Primož Roglič in Tadej Pogačar. Slednja sta se veselila tudi skupne zmage, Pogačar lani, medtem ko Roglič pred dvema letoma, ko je dirko odločil z zgodovinskim vzponom na Višarje.