Pogled na vojno skozi objektiv priznanih fotografov

V prvem nadstropju palače Attems Petzenstein v Gorici je do 3. maja na ogled razstava Back to Peace? Vojna, kot jo vidijo veliki fotografi Magnum, ki dokumentira skozi objektive vrhunskih svetovnih fotografov agencije Magnum Photos reportažo o drugi svetovni vojni in povojnem obdobju. Organizator je deželni zavod Erpac, kuratorja razstave pa sta Andrea Holzer in Marco Minuz. Ne gre zgolj za dokumentacijo zgodovinskih dogodkov, marveč za svarilo in razmislek o razdejanju, ki ga je vojna povzročila ter o pomenu vzdrževanja miru. Preko dvesto črno belih fotografij, nekaj filmskih posnetkov, postavitve nekaterih zgodovinskih vojaških sredstev in glasbe se gledalec vživlja v to specifično obdobje prejšnjega stoletja.

Med vojno in po njej

Agencijo Magnum Photos je ustanovila skupina fotografov leta 1947 v New Yorku, da bi zaščitili avtorske pravice, uveljavljali spoštovanje osebnosti posameznega avtorja in jamčili verodostojnost pri beleženju dogajanja. Agencija si je po zaslugi svojih vrhunskih članov pridobila s časom ime in še danes deluje v upoštevanju takrat izpostavljenih temeljnih vrednot profesionalnega dela reporterja.

Postavitev razstave se deli na dva odseka: dogajanje med vojno in po njej. V prvem vidimo znane slike izkrcanja v Normandiji, ki jih je fotografiral Robert Capa. Nekatere so natisnjene v večjem formatu, nekaj pa je tudi kontaktnih tiskov, kjer začutimo ob zaporedju posnetkov še bolj dinamično sosledje dogajanja, obenem se vživljamo v fotografov pristop, ki terja prav pri reportaži hitrost v kadriranju in pritisku na sprožilec. Premikal se je od Londona do Afrike, bil dalje še v Franciji. Iz leta 1945 pa so posnetki, ki jih je ujel na Siciliji, ko so jo zasedli zavezniki. Obleganje je trajalo cel teden, nato je madžarski fotograf Capa nadaljeval pot v smeri Neaplja in se nato pridružil ameriškim četam ter se spustil s padalom na nemška tla. Srečno je pristal v nevarni situaciji, kjer je marsikdo ostal ujet med vejami dreves in izgubil življenje. Reporterji so v teh okoliščinah res veliko tvegali. Leta 1939 so razglasili Roberta Capo za najboljšega vojnega fotografa na svetu, dejansko pa so ga šele leta 1943 uradno angažirali in poslali na fronto, da bi dogajanje dokumentiral.

George Rodger, ki je bil zaposlen kot vojni dopisnik za revijo LIFE, je dokumentiral med drugim tudi osvobajanje koncentracijskih taborišč. Bil je med prvimi fotografi, ki so stopili v nemško taborišče Bergen-Belsen, njegove fotografije so na razstavi postavljene v dialog z grafikami Zorana Mušiča iz cikla Nismo poslednji, ki so del stalne muzejske zbirke. Goriški umetnik je na lastno kožo doživel deportacijo, o tej bridki izkušnji več desetletij ni spregovoril, dokler ni v ključu spomina ustvaril cel ciklus, z namenom, da bi se vsi angažirali, da se kaj takega ne ponovi več. Rodger in Capa sta se spoznala na terenu in postala dobra prijatelja.

Wayne Miller je bil zaposlen pri ameriški mornarici kot fotograf, dokumentiral je posledice spusta atomskih bomb na Hirošimo na Japonskem, njegovi posnetki odsevajo močno sočutje do sočloveka. Iz drugih posnetkov bolnišnice iz Tokia opažamo neprimerne higienske razmere in slabo organizacijo. Film Le Retour Henrija Carterja Bressona pa dokumentira izpustitev sestradanih in prestrašenih vojnih jetnikov, ki so se peš podali na pot do doma. Erich Hartmann je leta 1939 pobegnil iz nacistične Nemčije in služil ameriški vojski. Po vojni je začutil potrebo, da se vrne v taborišča, uspelo mu je posneti prizorišča dvaindvajsetih taborišč, preden bi izbrisali sledove dogajanja v teh krajih trpljenja in smrti.

Razdejanje in posledice vojne

Drugi odsek razstave s fotografijami Wernerja Bishofa izpričuje razdejanje in posledice povojnega časa v različnih državah Evrope. Herbert List je podobno dokumentiral razvaline in se posebej osredotočil na projekt Generacije X iz obdobja prenove. Razstavo sklenejo posnetki o izgradnji Berlinskega zidu, simbola ponovnih evropskih razdvajanj, ki se neposredno navezuje na zgodovino Gorice.

Razstavo si lahko ogledamo vsak dan med 9. in 19. uro. V pritličnih prostorih je še na ogled razstava Vi ste tukaj, ki bo odprta do 3. maja 2026.