Pojem svatbe se je bistveno spremenil, pari radi izbirajo Brda

»Ljudje se zelo radi poročajo med griči, saj ponujajo edinstven razgled,« pravi Alexander Formentini iz krajevne družine grofov Formentini, ki upravlja tudi istoimenski grad. Graščina, ki se nahaja na najvišji točki v Števerjanu - tik ob cerkvi Svetega Florijana, je priljubljeno poročno prizorišče že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. V zadnjih letih pa se je povpraševanje bistveno povečalo. V Števerjanu se poročajo pari iz celega sveta. To potrjuje tudi Teresa Thun Hohenstein, lastnica kmetije Baronesse Tacco, ki se nahaja le malo nižje in je prav tako zelo priljubljena izbira za svatbe. S posestva se namreč pogled razprostira od Gradeža vse do Vidma in Slovenije. »Ko vprašam, zakaj izberejo prav nas, se vsi strinjajo, da zaradi razgleda in narave,« pravi podjetnica.

Svatbe v podeželskem okolju

»V nekaj več kot petdesetih letih pa se je bistveno spremenil celoten pojem poroke,« razlaga mladi Formentini in dodaja: »Nekoč je bilo vse skupaj bolj enostavno: preprost obred in kosilo«. Danes poroka zavzame celoten dan, saj je pomemben mejnik v življenju; pari si zato želijo, da bi bil nepozaben. »Ko gre za poroko, se zato ne zmenijo za denar,« še pove Formentini. Svojo svatbo pa pari zapečatijo v spomin gostov na najrazličnejše načine: od bogatega menija do ognjemeta, pirotehničnih in drugih spektaklov ter zabav z didžeji. »V zadnjih letih je vse popularnejši tudi t. i. kubanski kotiček, to je poseben prostor, kjer so gostom na voljo cigare, rum in čokolada,« našteje Alexander Formentini.

Da se je pojem svatbe spremenil, soglaša tudi grofica Teresa Thun Hohenstein. »Dandanes so poroke veliko manj formalne, udeleženci nočejo sedeti ves dan, želijo se predvsem zabavati. Trenutno pa so zelo moderne ravno svatbe v podeželskem okolju,« pravi podjetnica, kateri gre zasluga za prenovo grajskega kompleksa. Od originalnega gradu je sicer ostal le stolp, ki ga je dala grofica prenoviti. Uredila pa je tudi celotno posest, tako da že približno petnajst let gosti poročna praznovanja. Med prvo svetovno vojno je bila namreč celotna posest dejansko bombardirana, družina Tacco pa je zapustila Števerjan. Po vojni sta takratni lastnici - Roberta in Maria Anna - začeli obnavljati svoj dom. Za to sta najeli priznanega arhitekta Maksa Fabianija. »To je potekalo vzporedno z obnovo števerjanske cerkve. Moralo je biti okrog leta 1920, saj se je moja mama vedno spominjala gradbišča, kjer so se kot otroci igrali v pesku,« pripoveduje plemkinja.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.