Revija izraz goriškega prostora

»Knjižnica ni samo kraj, kamor ljudje zahajajo po knjige in na njihovo branje, temveč je tudi zbirališče strokovnjakov, ki se oplajajo z novimi vsebinami in viri.« Tako je povedal direktor goriške državne knjižnice Luca Caburlotto na včerajšnji predstavitvi revije Studi Goriziani, ki je prvič izšla leta 1923, tako da letos praznuje visok jubilej. V nadaljevanju je poudaril, da želi biti goriška državna knjižnica središče širšega kulturnega prostora, zaradi česar so v uredniškem odboru, ki je sledil pripravi revije, strokovnjaki iz videmske, tržaške in ljubljanske univerze, predstavniki kulturnih ustanov iz Gorice in Nove Gorice, razni zgodovinarji in strokovnjaki z različnih področij.

Nekateri izmed njih so se udeležili tudi včerajšnje predstavitve, med katero je Caburlotto poseben pozdrav namenil vodji novogoriške območne enote Zavoda za varstvo kulturno dediščino Ernesti Drole in direktorici Narodne in študijske knjižnice Luisi Gergolet.

Nastajala je eno leto

V tokratni številki revije Studi goriziani je zbranih trinajst člankov s področja arhitekture, zgodovine umetnosti in zgodovine. Vse zapise je pregledal ožji uredniški odbor, poleg tega je vsak članek prebral tudi anonimni recenzent, ki je podal vrsto pripomb, kar je zagotovilo še dodatno strokovnost revije. Direktor Caburlotto je pojasnil, da je revija začela nastajati pred enim letom, ko so se odločili tudi za uvedbo formata A4, ki zagotavlja več prostora za članke z bogatim likovnim gradivom. Svoj uvodnik je Caburlotto začel s citatom iz leta 1001 »...et medietatem unius ville que Sclavorum lingua vocatur Goriza...«.

»Ob zori drugega tisočletja je Oton III. saški, germanski cesar Svetega rimskega cesarstva, v latinščini prvič navedel slovansko ime mesta. Dodatno pojasnjevanje bi bilo odveč, razen tega, da bo to vodilo revije, v kateri bomo objavljali najrazličnejše strokovno obdelane teme, ki se tičejo Gorice in območij na bregovih Soče,« je Caburlotto zapisal v svojem dvojezičnem uvodniku, medtem ko so ostali članki revije v italijanščini z izjemo zapisa v angleškem jeziku, ki ga je Sara Turk Marolt posvetila freskam iz 14. stoletja v cerkvah v Biljani in v kraju Rualis pri Čedadu. Med članki je Caburlotto omenil zapis goriškega arhitekta Diega Kuzmina, ki je posvečen dosedanjim platnicam revije Studi Goriziani.

Grafično prenovljena

Revijo je izdala založba Qudulibri, ki sta jo na včerajšnji predstavitvi zastopala Simone Cuva in Patrizia Dughero. Med drugim sta opozorila, da je bilo kar nekaj truda vloženega v grafično prenovo revije in da je bila za platnico izbrana temno zelena barva, ki spominja na Sočo. Po njunih besedah je revija že na voljo v knjigarnah, goriška državna knjižnica bo 150 izvodov postala raznim knjižnicam v Italiji in tujini ter pri tem dobila v zameno njihove revije.

Včerajšnja predstavitev nove številke revije goriške knjižnice je potekala v dvojezični obliki. V slovenščino je posege v italijanskem jeziku prevajala Alenka Di Battista, ki je zaposlena na novogoriški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine in je sicer tudi sama članica uredniškega odbora revije.