S peticijo zahtevajo slovensko socio-psiho-pedagoško službo tudi v Gorici

Župani občin Doberdob, Sovodnje, Števerjan, Krmin, Ronke in Gorica ter ravnatelji šol s slovenskim učnim jezikom iz nekdanje goriške pokrajine bodo skupaj pripravili in podpisali peticijo, s katero bodo Deželo Furlanijo - Julijsko krajino opozorili na potrebo po »vzpostavitvi strukturirane javne službe tudi na Goriškem za preprečevanje, zgodnje odkrivanje, diagnosticiranje in obravnavo specifičnih učnih težav, ki bo redno delovala tudi v slovenskem jeziku«.

Da je nujno poskrbeti za socio-psiho-pedagoško službo, ki bi delovala v slovenskem jeziku tudi v goriški pokrajini, je bilo že večkrat opozorjeno. Lanskega decembra je sovodenjska občinska odbornica Ljubica Butkovič na redni skupščini županov in zdravstvenega podjetja Asugi v Trstu pozvala k čim prejšnji zagotovitvi storitev v slovenskem jeziku, da bi se lahko ocene oz. rehabilitacije motenj govora ali učnih motenj za slovenske otroke izvajale v njihovem maternem jeziku. Na skupščini je zahtevo Ljubice Butkovič podprla tudi goriška občinska odbornica Silvana Romano, ki je pri tem opozorila, da je problem tudi v pomanjkanju ustrezno kvalificiranega osebja.

Peticija v občinskih svetih

V prejšnjih tednih so to temo socio-psiho-pedagoške službe v slovenskem jeziku pripravili peticijo, ki jo bo sovodenjski občinski svet vzel v pretres na prihodnjem zasedanju v ponedeljek, 23. februarja. »Iz formalnega vidika ne bi bilo niti treba, da se peticija obravnava v občinskem svetu, sicer smo na ta način želeli dati temu vprašanju še večjo politično težo,« pravi sovodenjska podžupanja Alenka Florenin.

»Na Goriškem nimamo specialista, ki bi se lahko z otroki in družinami pogovarjal v slovenščini, kar je v teh primerih zelo pomembno,« pristavlja doberdobski župan Peter Ferfoglia, po katerem so na potrebo po slovenski psiho-socio-pedagoški službi večkrat opozorili tudi ravnatelji, saj bi tudi šolam zagotavljala pomembno pomoč in oporo. Peticija bo vključena na dnevni red zasedanja doberdobskega občinskega sveta, ki se bo predvidoma sestal v torek, 24. februarja.

Na Tržaškem zadeva urejena

»Imamo priliko, da zadevo uredimo tudi na Goriškem, potem ko so to vprašanje na Tržaškem že rešili. Poleg tega je treba upoštevati in hkrati izkoristiti, da je ravnokar v pripravi nov zakon za preureditev celotnega sektorja zagotavljanja socialnih storitev v Furlaniji - Julijski krajini,« pravi števerjanski župan Marjan Drufovka in pojasnjuje, da vprašanja, povezana z otroki s posebnimi potrebami, prevzema zdravstveno podjetje Asugi. Drufovka je prepričan, da je treba izkoristiti priložnost in zadevo čim prej ustrezno urediti tudi na Goriškem.

Poleg občin Sovodnje, Doberdob in Števerjan bodo k podpisu peticije povabljeni še Gorica, Ronke in Krmin - z županom Robertom Felcarom na čelu, ki tudi sam podpira prizadevanja za vzpostavitev slovenske psiho-socio-pedagoške službe. Peticijo bodo ne nazadnje podprli tudi ravnatelji šol s slovenskim učnim jezikom.

Speticijo bodo zahtevali vzpostavitev strukturirane javne službe tudi na Goriškem za preprečevanje, zgodnje odkrivanje, diagnosticiranje in obravnavo specifičnih učnih težav, ki bo redno delovala tudi v slovenskem jeziku. Obenem si prizadevajo, da bi služba v slovenskem jeziku skrbela tudi za ocenjevanje, certificiranje in obravnavanje primerov invalidnosti v skladu z načeli, uvedenimi z zakonskim odlokom 66/2017, in z usmeritvami deželne reforme. Podpisniki peticije se tudi zavzemajo za strukturno vključitev storitev v širši deželni reformni proces na področju invalidnosti, da se zagotovijo doslednost, enakopravnost in enotnost dostopa na celotnem ozemlju, ter za opredelitev deželnega operativnega načrta z določenimi roki, namenskimi sredstvi in jasnimi organizacijskimi zagotovili za aktiviranje in delovanje storitev v slovenskem jeziku na Goriškem

»Podpisniki menijo, da ta ukrep predstavlja nujen odgovor na dejansko potrebo in hkrati konkreten korak k uresničevanju načel vključevanja, zaščite jezikovnih manjšin in inovativnosti storitev, ki jih je dežela Furlanija-Julijska krajina postavila v središče svojih reformnih politik, ter izpolnjevanje institucionalne dolžnosti in jasen znak pozornosti do slovenske jezikovne manjšine in načela dejanske enakosti, ki ga zagotavlja ustava,« še piše v peticiji.