»Spominjam se, kako je po vsej Furlaniji odmevalo ‘ale Vesna, ale Vesna’ ...«

Martin Cheber, ki je odraščal pri Domju, je na svoji nogometni poti zbiral nastope za Breg, mladinske združene ekipe, Triestino, Vesno - pri kateri je bil tudi kapetan - in nazadnje Trieste Calcio.

Kdaj ste odigrali svojo zadnjo uradno tekmo?

Uh, nisem si zapomnil letnice. Mislim, da je bilo leta 2014.

Kako pa se spominjate svojih začetkov v športu?

Na koncu vrtca sem pri Bregu obiskoval vodeno vadbo za otroke in potem, vedno pri Bregu, začel z nogometom. Prijateljstva, ki sem jih takrat začel gojiti, trajajo še danes, čeprav je minilo 30 let.

Kaj štejete za največji uspeh v karieri?

Ko smo bili v bistvu še otroci, smo z Bregom osvojili pokrajinski naslov. Dobro se spomnim, da smo premagali San Luigi.

Kaj najbolj obžalujete, ko pomislite na svoja nogometna leta?

Da nisem nehal pri Vesni, ampak da sem še eno leto igral za Trieste calcio.

Zakaj?

Bila je trma na obeh straneh. Če bi vsi malo popustili, bi lahko zaključil v Križu, kar bi bilo lepše.

Ste se kdaj po kakšni tekmi zjokali - od žalosti ali od veselja?

Ne. Zagotovo smo bili ob kakšnih neprijetnih situacijah zelo jezni in razočarani, bili so tudi zelo veseli trenutki, joka pa ni bilo.

Če bi lahko zavrteli čas nazaj, bi spet izbrali nogomet?

Brez dvoma.

Kdo je bil vaš najljubši trener?

Najlepša leta so bila pri Vesni, ko je bil trener Andrea Massai, v lepem spominu pa imam tudi trenerja v otroških in najstniških letih Vinka Hafnerja.

Kateri soigralec vam je najbolj ostal v spominu?

Da ne bom omenjal več prijateljev in tvegal, da koga izpustim, bom rekel, da me vežejo zelo lepi spomini na Aneja Lovrenčiča, s katerim sem igral pri Bregu. On je šel v profesionalne vode, nisva več v stiku.

Kaj pa z ostalimi nekdanjimi soigralci, se še srečujete?

Seveda. S soigralci pri Vesni vsako leto v decembru priredimo večerjo. To pomeni, da se z nekaterimi srečujem vsaj enkrat na leto, a z nekaterimi redno.

Ste radi trenirali in hodili na priprave?

Zelo. Priprave so bile tudi priložnost za zabavo. Cel teden si bil skupaj s prijatelji, daleč od doma. Zelo lepe spomine imam.

Katero anekdoto iz športnih dni najpogosteje obujate?

Spominjam sem, kako je po celotni Furlaniji odmevalo navijaško petje »ale Vesna, ale Vesna«. To mi je v veselje.

Še spremljate svoje nekdanje klube?

Ja. Pobrskam rezultate po Primorskem dnevniku.

Kje živite in s čim se danes ukvarjate?

Živim v Ljubljani in vodim podjetje, ki izdeluje montažne hiše.

Kako skrbite za svoje telo?

Dvakrat na teden hodim v fitnes, drugače grem tudi na penzionistične sprehode.