»Slovenci smo skozi jedi, glasbo in potovanja«

Zgodbe, spomini in kulturno bogastvo slovenske skupnosti v Združenih državah Amerike so bile teme večera, ki je v okviru prireditve Dobrodošli doma v sredo potekal v Feiglovi knjižnici v Gorici. Gost cikla Sredi domovine, ki ga organizira Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bil Joe Valenčič, s katerim se je pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.

Ameriški Slovenec je filmski producent, pisatelj, radijski voditelj in eden najpomembnejših kronistov slovenske skupnosti v Združenih državah Amerike. Rojen v Clevelandu, že več desetletij s svojim delovanjem povezuje Slovenijo in slovensko skupnost čez lužo. Je predsednik Clevelandske federacije lož Slovenske narodne podporne enote (SNPJ), soustanovitelj Polka Hall of Fame, ki hrani in ohranja spomin na bogato glasbeno dediščino Slovencev v Ameriki, ter radijski voditelj tedenske oddaje posvečene slovenski glasbi. Obenem je tudi uradni predstavnik slovenske skupnosti v ZDA v Svetu Vlade RS za Slovence po svetu.

V uvodu v večer je Vesna Humar poudarila, da je v dveh letih projekt Sredi domovine gostil že 25 izjemnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz vsaj osmih držav. Prvič pa se je dogodek iz Ljubljane preselil v Gorico, kar simbolno poudarja tudi bližino zamejstva matični domovini.

Slovenska metropola

Joe Valenčič je v pogovoru obudil številne spomine na življenje slovenske skupnosti v Clevelandu, kamor so njegovi starši prišli leta 1920 iz Ilirske Bistrice. »Cleveland je bil takrat slovenska metropola,» je dejal in poudaril: »Imeli smo deset kulturnih domov, pet slovenskih župnij, množico pevskih in dramskih društev, dobrodelne zveze in klube za vse poglede in generacije. Bila je prava kulturna renesansa.« Čeprav se časi spreminjajo, pa v Clevelandu še vedno delujejo regionalna društva, kot so Primorski klub, Prekmurski klub, Štajerski klub in drugi, kar po njegovih besedah kaže na še vedno živo skupnost.

Občinstvu je z nasmehom pojasnil, da Slovenci v Ameriki, čeprav morda ne govorijo jezika, svojo narodno pripadnost živijo drugače: skozi hrano, praznike, pesmi, potovanja. »Čutim, da je naša kulturna dediščina iz Amerike del vaše. Čeprav ne razumemo slovenščine, smo Slovenci skozi naše jedi, tradicije, glasbo, potovanja v Slovenijo,« je dejal gost večera.

O začetkih polke

S posebnim navdušenjem je spregovoril o glasbenem fenomenu polke, ki se je kot plesna zvrst razvila prav iz slovenske skupnosti v Ameriki: »Polka je začela, ko so prvi slovenski harmonikarji prinesli svojo glasbo, nato pa se je pomešala z ameriškimi instrumenti, kot so benđo, kitara, bobni ter se razvila v pravi ameriško-slovenski hibrid. To je glasba, ki se je ne da poslušati žalosten,» je pripomnil.

Valenčič je poudaril, da je stik z matično domovino ključnega pomena za prihodnost slovenskih skupnosti po svetu. Zato si prizadeva, da bi mlade generacije ameriških Slovencev dobile več priložnosti za obisk Slovenije. »Ko pridejo prvič in doživijo to deželo, potem jih čisto prevzame,» je dejal.

Večer v Gorici je bil poklon zvestobi slovenski identiteti, tudi onkraj oceanov, ter opomnik, da je slovenska domovina veliko širša od svojih meja.