»Sodobni slavospev kraškemu prostoru«

Glasbeni aperitiv, multimedijsko doživetje, sugestivna lokacija so elementi, ki jih Mestna občina Nova Gorica in ZSKP izpostavljata v vabilu na dogodek z naslovom Po kamnu in zemlji, ki bo na sporedu jutri, 27. junija ob 20.30 v nekdanjem kamnolomu v Doberdobu (rezervacije sprejema SKD Hrast). Gre za vrhunec projekta Singers’ corners, ki je bil financiran iz Sklada za male projekte GO! 2025, v obliki poklona kraški pokrajini in ljudem.

Scenarij sta napisala Andrej Černic in Alex Devetak, režiserka pa je Jasmin Kovic, ki nam je razkrila nekaj več o vsebinah in obliki originalne prireditve.

Pričakuje nas dokumentarna pripoved ali predvsem poetični vtis o teritoriju?

Gre za poetično pripoved o Krasu, o kraški zemlji in o zgodovini, ki je globoko zaznamovala ta prostor. Kras ima prav poseben značaj, ki se odraža tudi v močnih, skoraj predrznih barvnih kontrastih, ki se prelivajo skozi vse letne čase. Zdi se, kot bi nam narava sama želela pripovedovati to zgodbo tudi skozi svoje intenzivne barve in žive metafore. Dali smo ji možnost, da se sama izrazi v video posnetkih Petra Persoglie in Sybil Calligaris.

Soustvarjalcev je veliko. V posnetkih in v živo bodo sodelovali domačin, napovedovalka, popotnik, MePZ Hrast, MePZ Lojze Bratuž, MoPZ Fantje izpod Grmade, MeMlPZ Šempeter-Vrtojba, zbor alpincev BAJ 82-83-84 brigade Julia. Kateri so izstopajoči doprinosi?

Glavna protagonista sta igralca: domači Ciceron iz Doberdoba, Dario Bertinazzi, in Ljubljančan Peter Teichmeister, prišlek, ki se v te kraje vrača po dolgem času. Pripoved povezuje Tamara Stanese. Gledališka beseda pa se nenehno prepleta z glasbo, zborovsko glasbo, drugo protagonistko te pripovedi.

Kako je zborovska glasba vključena v multimedijsko predstavitev?

Predstava Po kamnu in zemlji je tudi in v prvi vrsti glasbeni dogodek. Glasba je vsestransko prisotna, tako v preddogodku, tj. spremljevalnem programu (Glasbeni kraški okusi), kot v sami predstavi, v kateri se bodo prepletale pesmi, ki so globoko povezane z identiteto tega prostora. Izbrane skladbe bodo zvenele tako v originalu kot v priredbah domačih avtorjev, od Hilarija Lavrenčiča do Patricka Quaggiata. Slišali bomo tudi novo priredbo za mešani zbor madžarskega vojnega napeva o Doberdobu Kimegyek a Doberdói harctérre in novo skladbo, ki jo je Patrick Quaggiato uglasbil prav za to priložnost.

Je predstava nastala po meri kamnoloma ali je prišlo kasneje do zamisli za ambientalno uprizoritev?

Predstava je nastala po meri kamnoloma, naravnega amfiteatra, ki je idealni prostor za tak multimedijski podvig z video »mappingom«, saj pripoveduje zgodbo tega prostora preko njegovih naravnih elementov. Nastala pa je tudi iz želje glavnega avtorja, Andreja Černica, ki je skupaj z Alexom Devetakom kraškemu prostoru posvetil sodobni, poetični slavospev. Nastala je tudi in v prvi vrsti iz želje mladega podjetnika Jurija Lavrenčiča, ki je želel tehnično zahtevno obliko spektakla pripeljati tudi v svoj rojstni kraj, Doberdob, kjer je vsebin in zgodb veliko in še čakajo na nove oblike pripovedovanja. To bo gotovo edinstvena priložnost za ta kraj. V okviru Evropske prestolnice kulture in ob podpori domačega društva Hrast, ki je v projekt verjel, so taki izzivi danes mogoči.