Starejši občani prepuščeni sami sebi

»Prepuščeni smo sami sebi. V ambulantah za primarno oskrbo naletimo vsakič na drugega zdravnika, ki ne pozna naših težav in nam pogosto ne zna ustrezno pomagati. Vse skupaj bi morali iz organizacijskega vidika precej izboljšati, zdravnike bi morali razbremeniti birokratskih postopkov, pomagati bi morali zlasti mladim, saj se bodo drugače le redki med njimi odločili za poklic družinskega zdravnika.«Tako je povedala Rossella Rizzato, ena izmed številnih udeležencev srečanja o pomanjkanju družinskih zdravnikov, ki ga je včeraj goriška občina organizirali v dvorani Dore Bassi v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem Asugi. V imenu goriške občine je navzoče nagovorila odbornica Silvana Romano, zatem je spregovoril direktor zdravstvenega okrožja za severni del nekdanje goriške pokrajine Giacomo Benedetti.

Poleg Rosselle Rizzato so na najrazličnejše težave, povezane s pomanjkanjem družinskih zdravnikov, opozorili še številni drugi udeleženci srečanja. Vsi po vrsti so poudarili, da je delovanje ambulant za primarno oskrbo izredno težavno in da ne zagotavlja ustrezne zdravstvene oskrbe. »Silite nas v zasebno zdravstvo,« je bila kritična ena izmed udeleženk srečanja, ki je poudarila, da so bolniki po celem življenju plačevanja davkov prisiljeni posegati po zdravstvenih storitvah proti plačilu tudi za osnovne zadeve.

Kako si zdravstveno podjetje Asugi prizadeva reševati odprta vprašanja, je Benedetti razložil zelo poglobljeno. Med drugim je opozoril, da se težave s pomanjkanjem družinskih zdravnikov vlečejo že preko trideset let, pri čemer so se prisotni spraševali, zakaj se niso težave začele reševati, komaj so se začele pojavljati. Sindikat družinskih zdravnikov FIMMG je pred kratkim opozoril, da je bilo še pred nekaj leti v zdravstvenem okrožju za severni del nekdanje goriške pokrajine petdeset družinskih zdravnikov, medtem ko jih je danes le trideset. Rossella Rizzato je včeraj pristavila, da na deželni ravni manjka vsaj 130 družinskih zdravnikov, kar po njenih besedah pomeni, da je brez ustrezne oskrbe približno 200.000 ljudi.

Prebivalstvo se stara

Benedetti je pojasnil, da so težave na Goriškem zelo velike tudi zaradi staranja prebivalstva. »Številni družinski zdravniki so se upokojili, sicer imajo podobne težave povsod po državi. Gre za posledico neustreznega programiranja iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja,« je poudaril Benedetti in opozoril, da gre kakorkoli za posledice odločitev, sprejetih na državni ravni.

»Družinskih zdravnikov je enostavno premalo, zato se moramo pač zadovoljiti s tistimi, ki jih imamo, saj drugih rešitev enostavno ni,« pravi Benedetti, po katerem so na Goriškem poskrbeli, da lahko vsi, ki so ostali brez družinskega zdravnika, računajo vsaj na ambulante za primarno oskrbo. V njih so v glavnem mladi zdravniki brez specializacije, za katere si prizadevajo, da bi se čim bolj navezali na krajevno okolje.

Drugih rešitev zaenkrat ni

»V teh časih se ambulantam za primarno oskrbo enostavno ne moremo v celoti odpovedati,« pravi Benedetti in priznava, da delovanje ambulant za primarno oskrbo ni najboljše, ker bolniki vsakič naletijo na drugega zdravnika, vendar trenutno ni mogoče poskrbeti za alternativne rešitve.

Benedetti razlaga, da so se nekateri družinski zdravniki odločili celo za predčasno upokojitev, saj so obremenitve pri delu vse večje. Ko se mladi odločajo za specializacijo, pa imajo pred sabo tako pestro paleto možnosti, da se zelo redki odločajo za poklic družinskega zdravnika. Na opozorilo, naj zaposlijo tuje državljane, je odgovoril, da gre za precej komplicirano zadevo. Potrebno je dogovarjanje z organizacijami zdravnikom in z ministrstvom, preverjati je tudi treba, ali tuji državljani odgovarjajo krajevnim zahtevam, kar ni vedno enostavno. Benedetti pojasnjuje, da si zdravstveno podjetje Asugi prizadeva za sklepanje začasnih pogodb z mladimi zdravniki, ki zatem skrbijo za 650 do 1500 bolnikov. S tovrstnimi pogodbami naj bi s časom nadomestili ambulante za primarno oskrbo; dve ambulanti naj bi zaprli prihodnji mesec, vendar ni še jasno, kateri od šestih, ki trenutno delujejo.

Odgovori direktorja niso povsem zadovoljili udeležencev srečanja; med njimi je obveljal vtis, da gre za krpanje težav brez pravih sistemskih rešitev, ki jih ni mogoče sprejemati izključno na krajevni ravni, temveč je potrebno dogovarjanje na državni ravni.