Steza že vodi na odkrivanje Doberdobskega jezera

Nova steza, speljana okrog Doberdobskega jezera, že nekaj mesecev omogoča spoznavanje »bisera, vklesanega v doberdobšku skalu«, kot v eni izmed svojih pesmi pojejo doberdobski Blek pantersi. Večino gradbenih del so že izpeljali, jeseni bo prišla na vrsto le še izgradnja pomola iz korten jekla na Trnišču - to se pravi med gostinskim lokalom in jameljsko stranjo jezera.

Ob stezi so že postavili več informativnih tabel, ki obiskovalce opozarjajo na najrazličnejše znamenitosti, med katerimi sta med drugim nekdanji topniški položaj na jameljski strani in Portič na južni strani jezera, od koder so se v nekdanjih časih ribiči odpravljali na ribolov s svojimi čolni.

Letos je več vode kot lani

Gradbena dela so stekla v začetku leta. Izvedlo jih je podjetje Il Giardino iz kraja Rivarotta di Pasiano pri Pordenonu. Na jameljski strani jezera so uredili parkirišče za približno pet vozil, medtem ko so ob robu kraškega polja postavili ploščad iz korten jekla za opazovanje jezerske površine, do katere bo voda segala le ob res visokem vodostaju. V teh dneh je vode precej več kot med lanskim julijem, ko je jezero doseglo rekordno nizek vodostaj, kar je bilo seveda posledica dolgotrajne suše, zaradi katere sta se pri Sovodnjah povsem izsušili tudi strugi Soče in Vipave. V Doberdobskem jezeru se letos voda tako še vedno pretaka po »rojah«z doberdobske strani do jameljske, kjer je po lanskih poginih mogoče spet opaziti cel kup ribjih mladic tako klenov in rdečerepk kot tudi ščuk. Poleg njih po Srednjem beznu plava množica gosi, rac in tudi kormoranov, ki so ribje bogastvo Doberdobskega jezera »odkrili« pred kakimi petnajstimi leti, medtem ko jih pred tem ni bilo na spregled. Na jameljski strani je mogoče opaziti tudi več kot dva metra visoka izsušena stebla tujerodnega črnoplodnega mrkača (Bidens frondosa), ki se je med lanskim poletjem množično razrasel, saj se za razliko od ostalih rastlinskih vrst dobro znajde ravno ob visokih temperaturah in pomanjkanju vode.

Širino poti določila Dežela

Z jameljske strani so čisto novo stezo zgradili do gostilne, danes puba, pri jezeru in zatem do doberdobskih izvirov. Steza - široka je nekaj več kot en meter, širino je določila Dežela Furlanija -Julijska krajina - je speljana skozi gosto rastlinje, ki ga bodo morali redno čistiti, saj se bo drugače takoj razraslo. Za vzdrževanje steze bo besedah doberdobskega župana Fabia Vizintina pristojen upravitelj rezervata Prelosnega in Doberdobskega jezera. K prehodnosti steze bodo seveda prispevali tudi sprehajalci, še zlasti, če bodo med hojo odlomili kak poganjek rastlin, ki rastejo ob poti. Hoja z jameljske strani do doberdobske je zanimiva, ker je steza speljana med zelo visokimi topoli, v katerih si dolbejo svoja gnezda razne vrste žoln. Na doberdobski strani je tudi več izvirov, ki so še posebej vredni ogleda po vsakem večjem deževju.

Na severni strani jezera pod Gradino je bila steza urejena že pred leti, zato v tem predelu niso bila potrebna večja gradbena dela.

Pozorna na dediščino

Ob stezi vsenaokrog jezera so postavili več kamnov z vklesanimi slovenskimi ledinskimi imeni, na kar sta bila načrtovalca Moreno Baccichet in Annalisa Marini še posebej pozorna. Na informativnih tablah sta poleg tega zbrala cel kup podatkov iz starih zemljiških knjig o nekdanjem izkoriščanju jezera za pašo živine, nabiranje trstja in ribolov.

Skupno je Občina Doberdob v gradbena dela vložila 211.000 evrov (141.000 iz sklada medobčinske zveze, preostalo pa iz upravnega presežka), medtem ko bo dodatnih 71.665 evrov pridobila iz projekta krajinskega načrta. Stezo so speljali tudi preko petdesetih zasebnih zemljišč, za katera so v zemljiško knjigo vpisali ustrezno služnost. Njihovi lastniki bodo vsekakor ohranili svojo lastninsko pravico, sicer so domala vsa zemljišča razen peščice izjem že leta zapuščena in povsem zaraščena.