»Ta nagrada mi daje voljo in moč, da še naprej snemam«

V okviru festivala Poklon viziji so v petek v Hiši filma v Gorici nagradili letošnjo prejemnico nagrade Darko Bratina. Sedemindvajseto nagrado v spomin na senatorja, sociologa in filmskega kritika ter ustanovitelja Kinoateljeja je prejela režiserka romunskega rodu Alexandra Gulea.

Večer je bil tudi priložnost za podelitev nagrad mladim filmskim ustvarjalcem: nagrado za najboljši študentski film First Crossings je prejel Sebastijan Borovčak z zagrebške Akademije dramske umetnosti za kratki film Mirna dolina. Posebni omembi sta prejela filma Strigoj, ki ga je posnel Rei Grando z Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici, in Herein Tobiasa Bohunovskega z Univerze uporabnih znanosti v St. Pöltnu.

Uvodno je prisotne pozdravila novoizvoljena predsednica EZTS GO Vesna Humar. Poudarila je, kako sta lahko film in pogovor o filmu pravo zatočišče za ranjene duše in stičišče kultur. »Nemogoče je, da težave in razlike med nami izginejo. Upanje je, da znamo stopiti čez svoje težave in razlike v tistih trenutkih, ki so res pomembni,« je še povedala.

Nagrado Bratina 2026 je Alexandra Gulea prejela »za izviren filmski opus, v katerem osebno iskanje korenin postane univerzalna pripoved o globljem pomenu skupnosti, identiteti in pripadnosti. Pri tem prepleta uprizoritveno umetnost in antropološko raziskovanje, refleksijo in gledališče absurda«, sta prebrali Bratinovi hčeri Mila in Majda. Režiserka, ki prihaja iz Bukarešte in je leta 1997 z odliko diplomirala na Visoki šoli lepih umetnosti v Parizu, se je po ustvarjalnih začetkih v svetu slikarstva in sodelovanju na različnih razstavah posvetila sedmi umetnosti ter študirala dokumentarni film na Munich Film School. Velik del svojega raziskovanja je posvetila prav kulturi svoje države. Kot je povedala, ji je v veliko čast, da je lahko prejela nagrado, ki so jo pred njo že prejeli velikani filma kot so Fernand Deligny in Luigi Di Gianni. »Ta nagrada mi daje voljo in moč, da naprej upam in še naprej snemam. Moja zadnja dva filma se ukvarjata z mejami, zaradi česar se počutim še bolj povezana s festivalom,« je zaupala ob prejemu nagrade.

Organizatorji so poudarili, da so pri njenem filmskem delu še najbolj cenili večplastnost, in to ne samo v prepletanju različnih filmskih in umetniških tehnik, ampak tudi v zgodbah: tudi v tem so Alexandra Gulea in njena dela brezmejna. To je bilo lahko razvidno tudi ob ogledu filma Maia - Portret cu mâini, v katerem obravnava zgodbo o ženski, ki se je rodila v polnomadski skupnosti Aromunov, ki je bila žrtev etničnega čiščenja, in v katerem se življenjska zgodba glavnega lika prepleta s širšim zgodovinskim kontekstom. Erika Kosič