Petek, 23 julij 2021
Iskanje

Tigr za italijanske bralce

Predstavili prevod knjige Zorka Jelinčiča Pod svinčenim nebom

17. jun. 2021 | 8:21
Dark Theme

Na panoramski terasi turistične kmetije Klanjščkovih na Oslavju so v torek predstavili italijanski prevod spominov voditelja in ideologa antifašistične organizacije Tigr Zorka Jelinčiča Sotto un cielo di Piombo, ki je na pobudo Sklada Dorče Sardoč izšla pri goriški založbi LEG. Knjiga je prevod dveh prejšnjih slovenskih izdaj (Pod svinčenim nebom) iz let 1994 in 2007, ki ju je skupaj s sestro Rado uredil Jelinčičev sin Dušan.

Številne navzoče je v imenu zajetne naveze organizatorjev predstavitve pozdravil predsednik Kulturnega doma Igor Komel, v imenu gostiteljev pa Dean Klanjšček, ki je za konec predstavitev ponudil osvežilno kapljico domače penine in žlahtne oslavske rebule. Adriano Ossola je v imenu založbe LEG, ki si je pridobila vodilno vlogo na italijanskem zgodovinopisno specializiranem založniškem trgu, zahvalil skladu Sardoč za spodbudo in možnost izdaje knjige, ki bo za italijanske bralce vsekakor pomembna in koristna.

Več je o nastanku prevoda povedal predsednik Sklada Sardoč Boris Peric in navedel, da se knjiga uvršča v že bogato zbirko del o tigrovskem gibanju, kar je skupaj s štipendiranjem mladine eden od statutarnih namenov Sklada, ki je leta 1994 nastal iz zapuščine tigrovca Dorčeta Sardoča. Peric je izpostavil, da je Tigr kot prvi organiziran zametek slovenskega primorskega antifašizma nastal leta 1927 prav v Gorici kot odziv na opustošenje Trgovskega doma novembra prejšnjega leta. Izid knjige v italijanščini je po Peričevem prepričanju dragocena priložnost, da tudi italijanski bralci spoznajo to plat zanje doslej nepoznane krajevne zgodovine.

Tudi Dušan Jelinčič je mnenja, da je danes vendarle napočil čas za objavo v italijanščini, kot bi bil čas za rehabilitacijo bazoviških junakov in uradno priznanje, da tigrovci niso bili teroristi, temveč junaški antifašisti.

Andrea Bellavite je opozoril na večplastno vsebino italijanske izdaje Jelinčičevih spominov, ki jo med drugim bogatita tudi zgodovinski okvir izpod peresa Milice Kacin Wohinz in predgovor Paola Rumiza. Knjiga v prvoosebni pripovedi Zorka Jelinčiča ponuja izsek zgodovine naših obmejnih območij v času od tik pred prvo pa do let po koncu druge svetovne vojne. Pripoved ni kroniška ali dnevniška, saj je nastajala kasneje, v zadnjem letu Jelinčičevega življenja in je torej podana skozi lečo spomina in tudi kasnejših izkušenj, v katerih se zrcali izmeničnost iluzij in razočaranj. Italijanskega bralca seznanja, kako so Slovenci upali v neodvisnost v sklopu kraljevine s Srbi in Hrvati po razpadu avstroogrskega cesarstva in kako so po Rapalski pogodbi doživeli razočaranje z italijansko okupacijo in raznarodovalno politiko, ki se je stopnjevala po uveljavitvi fašizma.Jedro odpora se je takoj oblikovalo znotraj razvejane mreže kulturnega in siceršnjega društvenega delovanja goriških Slovencev in se nato razširilo po vsej Primorski. Odpor se je krepil tja do 30. leta, ko je z eskalacijo fašističnega nasilja prišlo do policijskega in sodnega pregona, procesov pred posebnim sodiščem, ustrelitev, zapora, konfinacije. Tu se je začela tudi Jelinčičeva kalvarija, ki je potem skozi zapore in internacije trajala vse do osvoboditve po drugi svetovni vojni. Iz zapisov prvih tigrovskih let izstopa vnema načrtovanja bodočnosti, kjer so se v Tigru srečevali doprinosi različnih nazorov, komunistov, katoliških antifašistov, liberalcev in snovali bodočo pluralno in v bistvu internacionalistično zasnovano ureditev.

Tudi Bellavite se je zavzel za rehabilitacijo bazoviških junakov. Poklonu predsednikov Mattarelle in Pahorja bi moralo slediti priznanje italijanske države, da to niso bili teroristi, ampak ljudje, ki so se junaško uprli nasilju, je dejal in ocenil, da je bil odpor tigrovcev v bistvu ghandijevski, saj so se v največji možni meri izogibali nepotrebnemu nasilju in prelivanju krvi. Nazadnje je Bellavite izpostavil še vlogo žensk, ki sicer niso bile formalno vključene v tajno organizacijo, so pa delovale tik ob njej, kot je partnerica in nato prva žena Fanica Obid stala ob boku Zorku Jelinčiču in delila z njim načrte, ideje pa tudi vzgojiteljsko delovanje in politični aktivizem.

Predstavitev je sklenil pozdrav predsednika društva Tigr Primorske Gorazda Humarja, ki vidi v knjigi pomembno priložnost, da sosedje še bolje spoznamo drug drugega in našo preteklost. Zgodovina nas ni vedno ločevala, včasih nas je tudi povezovala, na primer ko so se pred prodiranjem Napoleonove vojske Slovenci, Furlani in Italijani skupaj zatekli na Trnovsko planoto in Posočje. Želeti je, da bo v bodoče spet več povezovanja kot ločevanja.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Ali vas skrbi delta različica novega koronavirusa?

2. jul. 2021 | 17:24
Da, zelo
Kar precej
Ne
Ne vem
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo