Četrtek, 25 julij 2024
Iskanje

Travnike pobelila marjetici podobna invazivna vrsta

Enoletna suholetnica je iz Severne Amerike prišla v Evropo proti koncu 17. stoletja; letos se je še posebej bujno razrasla tudi zaradi pozne košnje, ki je posledica slabega vremena iz prejšnjih tednov

Gorica |
20. jun. 2024 | 9:55
Dark Theme

Enoletna suholetnica (v lat. Erigeron annuus): podobna je marjetici, vendar v resnici gre za invazivno vrsto, ki izvira iz Severne Amerike in se je v Evropi prvič pojavila proti koncu 17. stoletja. V zadnjih tednih je pobelila številne travnike od Gorice mimo Štandreža in sovodenjske občine vse do Doberdoba, Dola, Jamelj in še naprej. K njeni letošnji bujni rasti so vplivale zanjo optimalne vremenske razmere oz. deževno vreme iz prejšnjih tednov, zaradi katerega med drugim kmetje večinoma še niso pokosili travnikov oz. so s košnjo komaj začeli. Enoletna suholetnica je tako marsikje imela čas, da se je razrasla po marsikaterem nepokošenem zemljišču.

Pri ugotovitvi, za katero rastlinsko vrsto gre, nam je pomagala Damijana Ota s postaje gozdarske policije v Gorici, ki pojasnjuje, da je prisotnost enoletne suholetnice v veliki meri odvisna od razvoja prsti. Poleg tega se njena razširjenost spreminja iz leta v leto. Gre sicer za rastlino, ki jo botaniki uvrščajo med nebinovke – asteracee, kamor sodi tudi drobna, »domača« marjetica (Bellis perennis), ki je letos tudi sama imela optimalne razmere za bujno cvetenje. V Mali flori Slovenije je omenjenih šest vrst suholetnic in še nekaj podvrst. Vsaj dve ali tri so doma v Severni Ameriki in so pri nas našle zelo ugodne razmere in zasedajo vse več prostora. Točno razlikovanje med vrstami in podvrstami je včasih trd oreh tudi za strokovnjake.

Na spletni strani vlade Republike Slovenije najdemo seznam tujerodnih vrst rastlin in živali. Med njimi je tudi enoletna suholetnica, za katero piše, da najraje raste ob cestah, na opuščenih kmetijskih površinah, na gradbiščih, na travnikih in pašnikih. Gre sicer za agresivno vrsto, ki se hitro širi in med drugim ima neugoden vpliv na živino, saj ima slabo krmno vrednost. Pokončno steblo je raztreseno dlakavo, dotik z dlačicami pa lahko povzroči kožni eritem.

V Štandrežu se je v zvezi z enoletno suholetnico po ustnem izročilu ohranilo prepričanje iz časa prve svetovne vojne. Starejši Štandrežci so trdili, da naj bi italijanski vojaki namerno posadili strelske jarke z enoletnimi suholetnicami, ki jih pred prvo svetovno v Štandrežu naj ne bi bilo. Na ta način naj bi italijanski vojaki zamaskirali svoje strelske jarke, da bi avstro-ogrsko topništvo težje ugotavljalo, kod so skopani.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava