Nedelja, 21 april 2024
Iskanje

Umetnost, razpeta med dvema svetovoma

V goriškem Kulturnem domu odprli razstavo likovnih del Davida Pintarja

Gorica |
26. feb. 2024 | 10:35
Dark Theme

»Ob pogledu na Davidov bogat slikarski opus lahko rečemo, da vseskozi kaže na dvojnost osebe, razpete med dvema različnima kulturnima svetovoma, ki se lahko na slikarskem platnu združita v eno in mu na ta način pomagata, da bi se v obeh počutil bolj doma. Oba svetova sta del njegovega življenja in sta zato polna spominov, ki jih avtor skuša preliti na platno ter na svojstven način predstaviti javnosti,« je o Davidu Pintarju, čigar razstavo so v petek odprli v galeriji Kulturnega doma v Gorici, povedala dr. Alenka Di Battista.

David Pintar se je rodil 26. novembra 1959. Diplomo učitelja risanja je pridobil na srednji likovni šoli v Gorici. Po rodu je Števerjanec, živi pa na Trentinskem, v kraju San Martino di Castrozza. Da je umetnik ostal vseskozi tesno povezan z rojstnim krajem in okolico, je podčrtal Igor Komel. Predsednik Kulturnega doma je izrazil veliko zadovoljstvo ob odprtju razstave, ki bo na ogled do polovice marca. Spregovorila je tudi Franca Padovan, županja Občine Števerjan, ki je pokrovitelj razstave. Izpostavila je velik ponos ob otvoritvi in poudarila, da bodo letos v prostorih Kulturnega doma razstavljali kar trije števerjanski umetniki. »Slike same govorijo o tem, kakšen je David,« je dejala županja.

Pintar je zadnjič razstavljal na Goriškem leta 1998; v Kulturnem domu je zdaj na ogled bogat opus del, ki so nastala v zadnjih dveh desetletjih. Vsebinsko so slike Davida Pintarja vseskozi vezane na rodno Goriško in na posvojeno Trentinsko, ki je njegov drugi dom.

»Ko človek živi v različnih okoljih, morda izgubi določeno zakoreninjenost v domovino, vendar se zave, da se počuti domače skoraj povsod, saj se zna pametno vključiti v nove dinamike, ki jih ponuja skrivnost življenja. Človek ni več prebivalec določenega kraja, temveč polnopravni državljan sveta,« je o slikarju zapisal novinar Andrea Bellavite, čigar misli je prebral Andrej Pahor. »Na slikarsko platno so gosto razporejeni različni realistični prizori, ki so nastali po spominu oz. na osnovi lastnih fotografij, ki služijo kot izhodišče za nadaljnje ustvarjanje. Izseki prikazujejo skrbno izbrane stavbe, ki vzbudijo v avtorju oz. v tistem, ki je sliko prejel v dar, močna čustva in spomine,« je še povedala Alenka Di Battista. Med najbolj pogoste motive Pintarjevih slik spadajo cerkve, kapele, hiše in druge javne stavbe, pa tudi sadje, kmečka vozila in različna glasbila. »Nekatere slike so izvedene kot prava tihožitja glasbil po vzoru kubističnih kolažev in se neposredno navezujejo na avtorjevo ljubezen do narodno-zabavne glasbe, kar potrjuje na eni izmed teh tudi dragocen podpis slovenske skupine Avsenik,« je razložila Alenka Di Battista. Ljudje v slikah le redko nastopajo in so stilizirani, le v nekaterih primerih lahko prepoznamo poteze umetnikovih najbližjih sorodnikov.

Andrea Bellavite je zapisal, da je v Pintarjevih slikah razvidna tudi ekološka žilica, oz. »povabilo k temu, da se učimo iz spoštovanja, s katerim je kmet nekoč obdeloval zemljo«. Ob koncu se je sam umetnik zahvalil Kulturnemu domu, Občini Števerjan ter števerjanskim vinarjem, ki so dali na razpolago občinsko vino za zakusko. Posebej se je zahvalil tudi MePZ F.B. Sedej, ki je pod vodstvom Martine Hlede s svojim petjem obogatil petkovo otvoritev in večer zaključil z Vilharjevo Lipa zelenela je.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava