V povojnih obdobjih so bile še bolj izkoriščane

Štirje priznani zgodovinarji, Matteo Perissinotto, Urška Strle, Gorazd Bajc in Marta Verginella, so se v okviru letošnjega festivala èStoria poglobili v vprašanja, ki zadevajo ženske v povojnih obdobjih. Predavatelji so vzeli v pretres obdobja po koncu prve svetovne vojne leta 1918, po zaključku druge svetovne vojne leta 1945 in po letu 1991, ko je prišlo do razkroja nekdanje Jugoslavije.

Pogovor je vodila in posege udeležencev koordinirala Marta Verginella, ki je med drugim obrazložila, da je tema, ki so jo obdelali na srečanju, vključena v evropski projekt ERC EIRENE. Njegov namen je na novo razmisliti obdobja povojnih tranzicij v prejšnjem stoletju z vidika žensk.

V projekt so zaobjeta večjezična območja severnega Jadrana. Projekt se osredotoča na štiri raziskovalna področja, in sicer politiko, politično nasilje, delo in družino. Raziskovalci so vzeli v pretres območja in obdobja, ki sta jih zaznamovali dve svetovni vojni, pa tudi povojno in medvojno nasilje, ki je povzročilo množično izseljevanje, še prej begunstvo.

Preseljevali zlasti učiteljice

Matteo Perissinotto je svoj poseg usmeril v raziskave manj znanih virov, kot so lahko novice v časopisih. Povedal je, da je podrobno prelistal stotine časopisov od leta 1918 dalje. Osredotočil se je predvsem na delo uslužbenk v javnih ustanovah.

Nove italijanske oblasti so pospešeno izključevale uradnice iz »avstrijskih« časov in jih nadomeščale z novimi, njim bolj ustreznimi uslužbenkami. Pod pritiskom so bile zlasti učiteljice, predvsem tiste slovenskega rodu. Njih so preseljevali po celotnem italijanskem škornju, medtem ko so na njihova mesta postavljali kader, ki je prihajal iz raznih italijanskih dežel. Začeli so se nasilni raznarodovalni postopki.

Predavatelj je pristavil, da je bilo v tistem času na Tržaškem veliko samomorov, zlasti med ženskami.

Ljubljanska zgodovinarka Urška Strle je spregovorila o delavkah v tobačnih tovarnah od avstro-ogrskih časov do današnji dni. V pretres so bile vzete zlasti tobačne tovarne v Celovcu, v Ljubljani in v Rovinju.

Večinoma slabše plačane

Življenje in delo v tobačnih tovarnah se je spreminjalo glede na razmere (mir-vojna), zlasti pa na spreminjanje meja in političnih usmeritev držav: od cesarskih časov do fašizma in nacizma, od socializma pa do današnjih dni, ko se s tobačno industrijo ukvarjajo multinacionalke. V teh tovarnah so bile ženske zadolžene za različna opravila in so bile večinoma slabše plačane od moških.

Krog predavanj je zaključil tržaški zgodovinar Gorazd Bajc. Posvetil se je nasilju nad ženskami, ki je bilo prisotno v vsakem režimu. Včasih so bile nasilju še bolj izpostavljene ravno ženske, ker so jih objestni oblastniki imeli za bolj inteligentne, saj je treba inteligenco utišati ali ji vsaj zmanjšati moč. Ob tem je Bajc opozoril, da so ženske, poleg žrtev, bile tudi same nasilnice in so bile marsikdaj v samem vrhu nasilnih režimov.

Marta Verginella je uro predavanj zaključila z ugotovitvami, da so ženske kljub velikim zaslugam prepogostokrat ostajale nevidne v zgodovinskih virih in tudi še danes ostajajo na obrobju zgodovinskega zanimanja.