Violinistka, ki ljubi filozofijo

»Moja nona je bila po očetovi strani iz Medane. V času fašizma se je poročila v italijansko družino, zato ji je bilo prepovedano govoriti v svojem maternem jeziku. Moj oče in njegove sestre zaradi tega niso nikoli spoznali slovenščine, čeprav je bila njihova mati Slovenka. Moja starša sta se zato v spomin na nono Jelko, ki so jo po poroki imenovali Giuseppina, odločila, da bova moj brat in jaz šolsko pot opravila v slovenščini,« nam pove Athena Picech, zlata maturantka na klasičnem liceju Primoža Trubarja, doma iz Krmina.

Poletne dneve violinistka Athena že preživlja na turneji z mladinskim simfoničnim orkestrom ESYO (European Spirit Youth Orchestra), ki ga sestavljajo mladi talenti iz vse Evrope. Po umetniški izkušnji pa jo čakajo še zaslužene počitnice v Barceloni.

Stotica - uresničene sanje

»Stotica je bila zame sanja, ki je že dolgo tlela v moji podzavesti. Želela sem si jo, a je nisem pričakovala. Ko sem izvedela za rezultat, sem objela svojo mamo. Ta uspeh ji tudi posvečam, saj mi je bila vedno ob strani,« pravi Athena. Cilj vsekakor ni bil le številka: »Komisiji sem želela dokazati, kdo sem. Nisem sledila nekemu strogemu sistemu učenja - snov sem dobro poznala, zato sem se lahko posvetila ponavljanju. Ko snov obvladaš, se medpredmetne povezave rodijo kar same od sebe.«

Študijska leta so bila zanjo izjemna izkušnja. Čisto posebni, edinstveni so bili odnosi z razrednimi profesorji. »Zaradi manjših razredov so prisluhnili potrebam posameznikov. In ko profesor ljubi predmet, ki ga poučuje, navduši tudi tebe. Tako se je zgodilo v mojem primeru s filozofijo.«

Athena trdno verjame, da prispevata kultura in znanje k svobodi mišljenja. Mlajšim zato svetuje, naj bodo radovedni, naj se ne zadovoljijo, naj poglabljajo svoje znanje, »saj boste le preko kulture lahko svobodni.«

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.