Goriška in novogoriška občina sta sredi julija odobrili izvršilni načrt za revitalizacijo južnega dela EPK Distrikta. Gre v bistvu za nadaljevanje obnovitvenih del, ki so bila izpeljana na Trgu Evrope / Transalpina, v poštev pa bo tokrat prišel del obmejnega pasu, ki zaobjema območje med nekdanjim mejnim prehodom med Škabrijelovo in Erjavčevo ulico ter skupnim trgom dveh Goric.
Naložba znaša nekaj manj kot milijon evrov. Gradbišče naj bi predvidoma odprli proti koncu letošnjega leta, potrjujejo iz Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO), ki je naročnik in izvajalec projekta. Po poletju pa nameravajo objaviti razpis za izbiro gradbenega podjetja, ki bo izpeljalo dela.
Izvršilni projekt so odobrili pred nekaj tedni, naslednji korak bo objava razpisa za izbiro podjetja, ki bo sledilo delom. Le-ta bodo predvidoma trajala 220 dni. Skupna vrednost del je 964.310 evrov. Naložba na italijanski strani meje je vredna 800 tisoč evrov, na slovenski pa 164.310 evrov. »Razlika je tolikšna, ker je za poseg na italijanski strani sredstva zagotovila Dežela Furlanija - Julijska krajina, na slovenski pa bo stroške krila Občina Nova Gorica,« razlaga arhitektka Giulia Bonn, ki je odgovorna za projekt. Projekt je financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
Projekt predvideva ureditev čezmejnih zelenih površin z drevesi, živimi mejami in gredicami ter namestitev in dobavo ulične opreme in javne razsvetljave. Sorazmerno s sredstvi je na italijanski strani poseg večji kot na slovenski. Na obmejnem pasu želijo zagotoviti čim večjo varnost ter dostopnost in kontinuiteto pešpoti in kolesarskih poti ter na tak način tudi spodbujati počasno mobilnost.
Izpostaviti želijo tudi že obstoječe zgodovinske elemente. »Največja zgodovinska znamenitost je na tem območju prav to, kar ostaja od nekdanjega zidka, na katerem je stala mreža, ki je ločevala državi,« pojasnjuje arhitektka. Mrežo, ki je bila odstranjena leta 2022, bodo na dveh točkah simbolno spet postavili.
Spet jo bodo namestili na primer na zid v bližini Vile Dante. Izbira ni naključna, saj gre za najbolj ozek predel ulice. »Želeli smo dati občutek nekega ozkega prehoda,« ponazori Bonn in pristavi, da bodo tudi namestili večje ogledalo, ki bo tudi nosilo globlji simbolni pomen glede meje in zrcaljenja. »Mejni zid je vedno zelo občutljiva tema. Prav zaradi tega smo se obrnili na državno vlado, da bi nam dala dovoljenje za posege,« razlaga sogovornica. Da bi pešcem omogočili lažji prehod, so zid na dveh točkah deloma porušili. Drugod pa je ostal nedotaknjen, saj bi ga radi ohranili takšnega, kakršen je bil. »To pa ni bila ovira pri načrtovanju, temveč izziv,« še pove Giulia Bonn.