Vse nared za štiri krožišča na državni cesti št. 55

Družba ANASje odobrila dokončni načrt za izgradnjo štirih krožišč na državni cest št. 55; tri so predvidena v sovodenjski občini, in sicer v Gabrjah, v Rupi in ob mejnem prehodu v Mirnu, četrto krožišče nameravajo zgraditi pred vhodom v goriško letališče.

Lanskega avgusta je sovodenjska občina poslala družbi ANAS vrsto pripomb glede načrta in nekaterih razlastitev, ki so potrebna za izvedbo del. »Z družbo ANASsmo bili dogovorjeni, da se še srečamo, vendar je nato zadeva stekla brez nadaljnjih posvetovanj. V prejšnjih dneh smo opazili, da je bil objavljen sklep o začetku razlastitev, kar sproži postopek za sklic storitvene konference,« pravi Alenka Florenin, ki je na sovodenjski občini odgovorna za infrastrukturna dela. Ker so parcele, ki bi jih morali razlastiti, v lasti številnih lastnikov, podjetje ANAS ni bilo obvezano vsakemu izmed njih poslati sporočila po priporočeni pošti, temveč je lahko sklep objavilo na razglasni deski. »Da bi opozorili naše občane na začetek postopka, smo zatem tudi sami objavili sklep,« pravi Alenka Florenin. Sovodenjski župan Luca Pisk je že v prejšnjih dneh zahteval srečanje z družbo ANAS, saj bi bilo treba še nerešene vozle rešiti pred storitveno konferenco. »Če bi na storitveni konferenci dali negativno mnenje, bi propadel celoten načrt, tudi njegov del, ki je vezan na gradnjo krožišča pred goriškim letališčem. Ker so kakorkoli potrebni ukrepi za povečanje varnosti na državni cesti št. 55, smo prepričani, da je treba odprta vprašanja rešiti in nato poskrbeti za izvedbo del,« pravi sovodenjska občinska odbornica Alenka Florenin.

»Ukrepe za večjo varnost na državni cesti št. 55 sicer zahtevamo že mnoga leta, tako smo družbi ANAS pisali že večkrat. Leta 2016 smo jih med drugim opozorili tudi na nov izhod pred Pipistrelom. V preteklosti za izvedbo del ni bilo finančnih sredstev, pred nekaj leti so se pojavila sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost, poleg tega je goriška občina zahtevala ureditev vhoda v letališče. Zadeva se je začela premikati leta 2023. Čeprav državna cesta št. 55 ni v naši pristojnosti in nimamo direktnih kompetenc, smo pripravili spisek priporočil, ki smo jih svojčas poslali družbi ANAS,«pravi Alenka Florenin in pojasnjuje, da odprto vprašanje glede načrta za gabrsko krožišče zadeva Ulico Tommaseo. »Družba ANASbi rada zaprla izhod Ulice Tommaseo na krožišče, mi pa zahtevamo takšno ureditev, da bi ulica ostala odprta. V načrtu za Rupo pa zgleda, kot da bi se gradbena dela dotaknila podpornega zidu ob nekdanji šoli. To se v resnici ne bo zgodilo. Bolj pomembno je urediti ustrezen prehod za pešce. Družba ANASbi rada krožišče pri mirenskem prehodu premaknila čim bolj proti Gorici, kjer nastaja problem zaradi nekaterih izhodov na cesto s tamkajšnjih hiš. Na tem območju je tudi predvidenih nekaj razlastitev, tako da je po naši oceni treba načrt še enkrat preveriti,« pravi Alenka Florenin, po kateri so družbo ANAS večkrat opozorili tudi na nevarno križišče s Štradalto. Družba ANAS naj bi tamkajšnje križišče nekoliko razširila, vendar predvidoma ne bo neposredno povezano na novo krožišče pred mirenskim mejnim prehodom.

Opozicija si želi vpogleda v načrt

Na zadevo opozarjajo opozorili sovodenjski opozicijski svetniki iz vrst Slovenske skupnosti oz. z liste Tommasi Sindaco Župan Kristian Tommasi, Martina Fajt, Roberta Visintin in Avguštin Devetak, ki so vložili svetniško vprašanje. »Spet pozivamo občino, da nam čim prej poda pojasnila glede projekta na državni cesti 55,« so zapisali štirje občinski svetniki, ki zahtevajo pojasnila glede postopka in zlasti razlastitev. »Večkrat smo pozvali upravo, da se o delih skliče javno srečanje, tako da se seznanijo občani, katera dela so predvidena. Do danes nismo bili priča nobenemu sklicu in niti javnem obvestilu,« opozarjajo iz vrst opozicije in poudarjajo, da so novico o razlastitvah prebrali na občinski spletni strani, potem ko je bila zadeva zamrznjena eno leto. Občinski svetniki zahtevajo vpogled v načrt in pravijo, da so že vzpostavili stike na deželni ravni ter da so za pomoč zaprosili deželnega svetnika SSk Marka Pisanija.