VREME
DANES
Torek, 27 januar 2026
Iskanje

Z novo pridobitvijo do humanizacije oskrbe

S pomočjo Rotary kluba iz Gorice je zdravstveno podjetje Asugi opremilo z novo tehnologijo dve sobi Oddelka za interno medicino, ki bosta posvečeni bolnikom z delirijskimi znaki

Gorica |
27. jan. 2026 | 8:08
Dark Theme

V goriški bolnišnici so včeraj predstavili naložbo, katere cilj je zmanjšati tveganja pri najranljivejših bolnikih ter izboljšati pogoje bolnišnične oskrbe, da bi bila ta bolj humana in prijazna. Na Oddelku za interno medicino, ki ga vodi dr. Fabio Fiammengo, so na novo opremili dve sobi, ki so namenjene bolnikom z delirantno simptomatiko ali pri katerih obstaja tveganje, da bodo to motnjo zavesti in umskih sposobnosti med hospitalizacijo razvili. Projekt je nastal s podporo Rotary kluba Gorica, ki je prispeval sredstva za posebno opremo, namenjeno predvsem zaščiti najkrhkejših bolnikov.

Predstavitev je potekala v konferenčni dvorani bolnišnice (TIBALDI)
Predstavitev je potekala v konferenčni dvorani bolnišnice (TIBALDI)

O novi pridobitvi - opremljeni sobi se nahajata v tretjem in četrtem nadstropju goriške bolnišnice - so včeraj spregovorili že omenjeni Fiammengo, goriški župan Rodolfo Ziberna, pristojna za zdravstvo v občinskem odboru Silvana Romano, predsednik Rotary kluba Gorica Paolo Mulitsch, deželni odbornik za zdravstvo Riccardo Riccardi in Antonio Poggiana, generalni direktor zdravstvenega podjetja za Tržaško in Goriško Asugi.

Do 20 odstotkov pacientov

Kot je pojasnil Fiammengo, sta na internističnih oddelkih pogosta težava zmedenost in dezorientiranost, ki se lahko razvijeta v delirij. Delirij je akutna nihajoča duševna motnja, za katero so značilne kvalitativne motnje zavesti in motnje orientacije, ciklusa spanja in budnosti, spomina in mišljenja. Spremljajo jo tudi spremembe vedenja – od nemira in halucinacij do upočasnjenosti. Predvsem med starejšimi hospitaliziranimi pacienti je delirij lahko komplikacija v poteku zdravljenja, ki vpliva na poslabšanje telesnega in duševnega statusa, podaljša ležalno dobo ter je pogosto vzrok za slabo prognozo in izhod zdravljenja. »Do 20 odstotkov pacientov, hospitaliziranih v oddelkih za interno medicino, razvije to motnjo,« je pojasnil Fiammengo.

K nastanku delirija lahko prispeva tudi samo bolnišnično okolje: odsotnost svojcev, neznan prostor, prekinjen spanec, pogosti pregledi in premeščanja so namreč zlasti za starejše bolnike lahko zelo stresni.

Zato so v okviru projekta Rotary kluba Gorica, ki je po besedah Paola Mulitscha tudi s pomočjo bančnega zavoda Cassa rurale zbral okrog 20.000 evrov, uredili dve sobi s skupno osmimi ležišči, v katerih bodo nameščali bolnike z večjim tveganjem za delirij ali so to motnjo že razvili. Opremljeni sta z multimedijskimi pripomočki za lažjo orientacijo - ekranoma, ki sta povezana s sestrsko sobo.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava