Z zakladom goriške nadškofije tudi zgodbe o sožitju

V razstavnih prostorih nekdanjega samostana sv. Klare so v soboto odprli razstavo preko 200 liturgičnih predmetov in dragocenosti iz zaklada goriške nadškofije. Preko razstavljenih predmetov so prikazali tudi zgodovino Oglejskega patriarhata. Med drugim so z zemljevidi prikazali zemljepisno razsežnost goriške nadškofije, ki je ob svoji ustanovitvi leta 1751 obsegala ozemlja, ki so danes v Sloveniji, v Avstriji, v Venetu in na Hrvaškem. Z leti je tedanja avstro-ogrska oblast nadškofijo večkrat preoblikovala in jo zmanjšala, kakorkoli je njen večji del vsekakor še vedno zavzemal slovenski jezikovni prostor.

Kustos Alessio Persic s katoliške univerze v Milanu je na odprtju razstave, na katerem sta bila navzoča goriški župan Rodolfo Ziberna in odbornik Fabrizio Oreti, poudaril, da je sožitje med različnimi narodi zaznamovalo življenje v nekdanji goriški nadškofiji vse do začetka dvajsetega stoletja, ko so se nekdanji odnosi podrli, danes pa so tudi v spomin na nekdanjo skupno dediščino spet vzpostavljeni. »Goriško nadškofijsko semenišče so obiskovali Slovenci, Italijani in Furlani. Mnogi so govorili furlansko, medtem ko je slovenščina imela pomemben status v komunikaciji znotraj nadškofije. Upam, da bo razstava pritegnila pozornost tudi iz Slovenije, ne nazadnje sta vse do leta 1947 spadali pod goriško nadškofijo tudi Soška in Vipavska dolina,« je poudaril Persic, ki je napovedal, da bodo prihodnji teden razstavo opremili s slovenskimi didaskalijami. Razstava bo odprta do 28. septembra; ogledati si jo bo mogoče od srede do nedelje med 10. in 13. uro ter med 17. in 23. uro. Vstopnica bo stala pet evrov.