Prijava
Dijaki vstopajo v slovenski višješolski center v Gorici(
)
Dark Theme
Odgovor na vprašanje, zakaj se tako velik delež učencev tretjih razredov slovenskih nižjih srednjih (zdaj prvostopenjskih) šol odloča, da bo šolsko pot nadaljevalo na zavodih z italijanskim učnim jezikom, je treba najti čim prej.
O pereči problematiki smo se pogovorili s Petrom Černicem, ki je decembra nastopil mesto inšpektorja za šole s slovenskim učnim jezikom na Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, ravnateljico Dijaškega doma Kristino Knez in predsednico Mladinskega doma, Ireno Ferlat.
»Če ne vemo za vzroke, ne moremo pripraviti ustrezne strategije. Mogoče ponudba ni skladna s povpraševanjem, morda moramo spremeniti način promocije naših šol. Če z jumbo plakati ponujamo dve kulturi in dva jezika ter s tem ciljamo na povečanje števila govorcev z iskanjem novih učencev med večinskim narodom, moramo pač pričakovati, da bodo otroci po osemletnem obveznem šolanju izbirali tako slovenske kot italijanske višje srednje šole,« pravi na primer Knezova, ki je prepričana, da morajo učenci med obiskovanjem slovenskih šol razviti tudi čut pripadnosti slovenski narodnostni in kulturni skupnosti, ki pri izbiri višje šole ni več tako zavezujoč kot v preteklosti.
Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku
