Vsi smo ranljivi (Marko Marinčič)

Masaker na promenadi na Azurni obali je globoko pretresel Francijo in vso Evropo, saj je še enkrat pokazal, kako smo v globalni vojni začetka tretjega tisočletja vsi ranljivi. Zahod ima ekonomsko in vojaško premoč, s katerima je svetu vsilil svoj red. Prav ta premoč pa je tudi obrodila »stranski« proizvod terorizma. Brez Busheve in Blairove avanture v Iraku, o kateri smo te dni iz londonskega parlamenta dobili uradno priznanje, da je bila katastrofalna, danes ne bi imeli Islamske države. Francija se je tudi sama večkrat nerodno vojaško vpletala v Libijo in Sirijo in je zato med prvimi na spisku zahodnih ciljev pobesnelih džihadistov.
Le-ti so danes v hudih težavah. Prav v četrtek je bil v ameriškem napadu pri Mosulu ubit Abu Omar al Šišani, znan kot Omar Čečen, visok poveljnik vojske IS in morda celo drugi mož teroristične skupine za »kalifom« al Bagdadijem. Napad v Nici pa najbrž ni vračilo udarca. Prej je produkt propagande IS, ki po spletu toliko bolj vneto novači posamične morilce po Evropi, kolikor bolj se mu krči nadzor nad puščavskim ozemljem Sirije in Iraka. Francoska policija še ne ve, če in koliko je bil morilec iz Nice povezan z džihadisti. Opisujejo ga kot samotarja in tihega človeka, najbrž v depresiji zaradi ločitve od žene. Podobno kot pri pokolu v gejevskem klubu v Orlandu gre morda vzgib za pokol iskati v psihičnih motnjah storilca, džihad pa naj bi bil le krinka.
Navsezadnje to skoraj ni pomembno. Dejstvo je, da v asimetrični vojni nihče ni na varnem tako v Alepu, Bagdadu ali Daki kot v Parizu, Bruslju ali Nici. Z vso svojo vojaško mašinerijo je vsemogočni Zahod ranljiv, že ko prvi blaznež požene tovornjak v smrtonosno oranje med množico družin in otrok. Take vojne ni mogoče zmagati z vojaškimi ampak le s političnimi potezami. Te pa morajo iti v povsem nasprotno smer od šakalskih klicev populističnih desnic z obeh strani Oceana v »sveti boj« proti muslimanom, saj je prav to, kar IS hoče.