Med športi, ki jih bežno spremljam vsaka štiri leta, med olimpijskimi igrami, je tudi boks. V noči na torek (po našem času) so v boksarskem ringu v Riu uprizorili tako farso, da se človek vpraša, kaj je sploh gledal. Ob koncu tekme za zlato medaljo v težki kategoriji do 91 kilogramov je lahko tudi največji nepoznavalec ugotavljal, da je bil izid prirejen in zmagovalec že vnaprej določen.
Nasproti sta si stala aktualni svetovni prvak, Rus Jevgenij Tiščenko, in Kazahstanec Vasilij Levit. Tiščenko je v četrtfinalu izločil Italijana Carmineja Russa, ki je trdil, da so ga sodniki hudo oškodovali; to pa ni bilo nič v primerjavi z dogajanjem v finalu. Kazahstanec je v prvih dveh rundah dodobra prebutal svojega uglednejšega nasprotnika, ki se je v glavnem zgolj branil, pa še to slabo, saj je moral prenesti marsikateri udarec. Kljub temu je eden od treh sodnikov, ki po vsaki rundi dodeljujejo točke, po prvi rundi ocenil, da zmaguje Tiščenko, kar je presenetilo tako gledalce v dvorani kot komentatorje. Po drugi rundi, v kateri je bil Levit še vedno znatno boljši, pa so se vsi trije sodniki odločili za Tiščenka.
Tretja, zadnja runda je bila že na ravni komedije. Kazahstanec je očitno razumel, da so mu sodniki nenaklonjeni in da lahko zlato medaljo osvoji edinole z zvrhano mero napadalnosti in natančnih močnih udarcev, ki bi Tiščenka spravili na tla. Rusa se je lotil z vsemi preostalimi močmi in ga tako močno zmlatil, da je bil svetovni prvak 50 sekund pred koncem na robu knock outa. Z odsotnim pogledom se je ves omotičen opotekal po ringu: še dva ali trije udarci in bi se verjetno zvrnil na tla, saj se še braniti ni mogel več. Kaj pa je takrat ukrenil argentinski sodnik Poggi? Namesto da bi začel šteti in tako preveriti, ali je ruski velikan zmožen nadaljevati, je igro prekinili zaradi (namišljenega) izliva krvi iz Tiščenkove obrvi. Tako mu je podaril nekajminutni oddih: spremljevalci so Tiščenka oblivali z vodo in ga bodrili, naj pokonci zdrži še teh prekletih 50 sekund, in mu medtem zdravili nevidno rano na obrvi. Ko se je igra nadaljevala, je obupani Levit z zadnjimi kančki energije še parkrat udaril Tiščenka, ta pa se je obdržal na nogah do odrešilnega zvoka gonga.
Vsakdo bi zmago prisodil Kazahstancu, in to z velikim naskokom, tričlanska žirija pa je soglasno (!) nagradila vnaprej določenega zmagovalca, tistega, ki se začuda ni bil zgrudil na tla. Dvorana je odločitev sprejela z glasnim žvižganjem in tuljenjem.
Britanski The Guardian je pred meseci objavil reportažo, v kateri so neimenovani boksarski izvedenci, trenerji in bivši predstavniki mednarodne boksarske zveze povedali, da je ta šport pokvarjen. Dejali so, da je na nekaterih tekmovanjih celo polovica tekem prirejenih in bali so se, da olimpijske igre ne bodo izjema. V igri naj bi bili različni interesi, države pa naj bi na rezultate vplivale s kritjem stroškov za organizacijo mednarodnih turnirjev in posojanjem denarja mednarodni boksarski zvezi AIBA. Ne vem, ali je to res, ponedeljkov finale pa ne sodi na olimpijske igre, ker to ni bil šport.