Cesar in folklora (Ivan Žerjal)

Nad območjem Ponteroša in bližnjega kanala od včeraj bdi pomirjujoči portret že priletnega cesarja z značilnimi košatimi brki in zalizki, oblečenega v belo uniformo z odlikovanji in rdeče-belo-rdečo lento. To je Kaiserfest oz. Cesarski praznik, s katerim v Trstu želijo obeležiti stoletnico smrti avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa.
Praznik se je komaj začel, a se človek že zdaj ne more otresti občutka običajne folklorne manifestacije, ki sloni pretežno na kulinariki in nostalgičnosti. Seveda posebnosti, kot so npr. Sacher torte ali Straussovi valčki, spadajo zraven, vendar bi se pri nas vladarju, ki je bil tudi gospod Trsta in pod katerega vladavino je naše mesto navsezadnje doživelo velik zlasti gospodarski razvoj, lahko oddolžili nekoliko bolje. V Avstriji dogodki, povezani s stoletnico monarha, ki je Avstro-Ogrski - in posledično tudi Trstu - vladal kar 68 let, potekajo že vse leto, pripravili so več razstav o cesarjevem liku in njegovem času. Seveda ne gre zahtevati, naj se v Trstu Francu Jožefu posvetijo vse leto, a nekaj več od manjšega prodajnega sejma, vožnje s kočijo in fotografske razstave s posnetki, o katerih imaš vtis, da so jih pred leti skupaj s kakim časopisom delili kupcem in naročnikom, bi lahko pokazali v zvezi s človekom, ki je v svojem življenju večkrat obiskal Trst. Mesto je pod njegovo vladavino dobilo dve železnici ter doživelo širitev pristanišča, gradnjo pomembnih industrijskih obratov in nasploh gospodarski razcvet, čeprav je vsemu temu naredila konec prva svetovna vojna, ki jo je pomagal sprožiti ravno Franc Jožef.
Res je sicer, da je prejšnja občinska uprava v zadnjih letih botrovala večjim razstavam o habsburškem Trstu in obdobju prve svetovne vojne pri nas, prav tako bo tudi v okviru letošnjega Cesarskega praznika stekel posvet o Francu Jožefu in njegovem času, na katerem pa, sodeč po naslovih, ne bo govora o sončnih, a tudi senčnih plateh odnosa med pokojnim cesarjem in prvim pristaniščem monarhije.