ITALIJA - Kakšna žalost (Sandor Tence)

Za Italijo nenavadno visoka volilna udeležba na decembrskem referendumu je v državi ustvarila velika pričakovanja. Predvsem pa upanje, da bo politika razumela lekcijo in naredila kvalitetni skok, ki ga vsi že toliko časa pogrešamo. Namesto tega imamo pred sabo običajno močvirje.
Začnimo z Demokratsko stranko, kjer se voditelji ne morejo več zediniti o ničemer, niti o postopku za sklic kongresa, kaj šele o tajniku in o predčasnih volitvah. Matteo Renzi je izgubil na referendumu in odstopil, za manjšino v stranki pa to še ni dovolj. Hočejo, da se Renzi dokončno umakne, stranka pa tvega odcepitev, ki je - če sodimo po besedah Pier Luigija Bersanija - že v teku. Obeta se torej nova levosredinska stranka ali strančica.
Gibanje 5 zvezd se ob vsakem koraku predstavlja kot nova stranka, v Rimu pa se županja Virginia Raggi obnaša kot stara političarka, ki sploh ne pozna svojega mesta in je pod kvarnim vplivom raznoraznih spletkarjev in oblastnikov. Če je rimska županja novost, se Gibanju 5 zvezd in Italiji pišejo slabi časi.
Še najbolj žalostno je v desni sredini, ki je praktično ni več. Silvio Berlusconi je lani dopolnil 80 let in pustil praznino, ki jo skuša zapolniti Severna liga z zaveznikom Fratelli d’Italia. To ni desna sredina in niti desnica, temveč zmes populizma, nacionalizma in nestrpnosti do beguncev in drugačnosti na sploh. Nedavna turobna prireditev na fojbi pri Bazovici je ogledalo klavrnega stanja desno od Forza Italia oziroma od tistega, kar je še ostalo od te stranke.
Tudi na levici-levici, če jo lahko tako imenujemo, je stanje zelo klavrno. Nichi Vendola skuša spet postaviti na noge neko novo levo stranko, ki že apriori zavrača sodelovanje z Demokratsko stranko. Takšni stranki je usojena obrobnost, seveda če se bo sploh prebila v parlament. Edino novost na levici predstavlja poskus nekdanjega milanskega župana Giuliana Pisapie, da oblikuje verodostojno levo gibanje, ki ne bo podrejeno, a tudi ne sovražno razpoloženo do Demokratske stranke.