VRH DRŽAV - Mešani občutki (Sandor Tence)

Tržačani smo upravičeno zadovoljni z včerajšnjim vrhom državnikov Evropske unije in držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. O srečanju so in bodo še poročali evropski mediji, naše mesto pa bo izstopalo kot lepo in gostoljubno mesto. Skratka, velika promocija za Trst in za njegovo prihodnost.
Precej manj zadovoljni pa smo z vrhom, če ga ocenjujemo z vsebinskega in torej s političnega zornega kota. Vprašanje migrantov in beguncev, če izvzamemo lepe besede, ni doživelo nobenega resnega premika. Italija bo še naprej dejansko sama kljubovala navalu nesrečnih ljudi iz severne Afrike, Evropska unija in glavnina njenih članic pa bosta nemo spremljali dogajanja in od časa do časa še naprej kritizirali Rim, češ da nima prave politike do migrantske krize. Že videno in slišano.
Edina, ki je pokazala več razumevanja do Italije, je bila nemška kanclerka Angela Merkel. Francoski predsednik Emmanuel Macron je bil sicer z besedami tudi solidaren z Italijo, a ji je znova z diplomatskimi, a jasnimi besedami očital, da ne loči med migranti, ki bežijo od vojn in tistimi, ki prihajajo v Evropo s trebuhom za kruhom. V bistvu bi morala Italija že v Sredozemskem morju na potapljajočih se plovilih razlikovati politične od t.i. ekonomskih migrantov ...
Trilateralno srečanje med Paolom Gentilonijem, Macronom in Merklovo je precej zasenčilo problematiko zahodnega Balkana, kateremu je bil dejansko namenjen včerajšnji vrh. To je bilo pričakovati in morda je tudi boljše tako. Evropa, kot ni imela stališča o vojni v Bosni, nima tudi enotnih gledanj na države zahodnega Balkana, ki je sicer zemljepisno in geopolitično gledano zelo splošen pojem (vrh vsega ga vsakdo še pojmuje po svoje).
Na Velikem trgu smo videli veliko stiskov rok in slišali veliko lepih ter spodbudnih besed. V času prevlade sovražnih govorov je to nedvomno lepo, a premalo za to Evropo, ki se glede beguncev (in še marsikaj drugega) vrti v začaranem krogu.