7. člen Avstrijske državne pogodbe: porazno, a ne brezupno

Vsa Evropa, ves svet se je pretekli teden z odmevnimi prireditvami spomnil osemdesete obletnice konca druge svetovne vojne in s tem zmage nad fašizmom in nacizmom. Tudi Avstrija, ki pa v tem tednu, 15. maja, praznuje še en pomemben dogodek, ki je prav tako povezan s koncem vojne: sedemdeseto obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP). S podpisom te pogodbe 15. maja 1955 je Avstrija spet postala suverena, neodvisna in (s posebnim zakonom z dne 26. oktobra 1955) nevtralna država v srcu Evrope. Za slovensko manjšino na Koroškem in Štajerskem ter hrvaško na Gradiščanskem ima Avstrijska državna pogodba še poseben pomen - obema v sedmem členu zagotavlja temeljne manjšinske pravice.

Slovenci na Koroškem in tudi Hrvati na Gradiščanskem so okroglo obletnico podpisa ADP praznovali s številnimi prireditvami, v okviru katerih so dokaj kritično ocenili izpolnjevanje določil pogodbe avstrijske države. Tudi sedemdeset let po podpisu namreč sedmi člen še vedno ni v celoti uresničen. Na nekaterih področjih sploh ne, če pogledamo stanje pri Slovencih na Štajerskem ali pri Hrvatih na Gradiščanskem. Bilanca po sedemdesetih letih je za Avstrijo porazna in tudi sramotna. Zato ne preseneča, da na obletnico dneva podpisa ADP obe manjšini in številne nevladne organizacije pozivajo k demonstraciji pred uradom zveznega kanclerja na Dunaju.

Skrb vzbujajoče stanje pri uresničevanju sedmega člena ADP je bila konec preteklega tedna tudi tema posveta Društva slovenskih pravnikov v Avstriji in Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) v Celovcu z uglednimi pravniki in diplomati iz Avstrije in Slovenije. Slovenci na Koroškem so se pri oceni, ali je sedmi člen ADP izpolnjen, še najbolje »odrezali«. Ne, ker jim je avstrijska država najbolj naklonjena, temveč ker so si največ izborili po pravni poti na ustavnem in drugih sodiščih. Slovenci na (avstrijskem) Štajerskem pa še vedno čakajo na izpolnitev pogodbe, saj ni uresničen še noben odstavek. Tudi pri gradiščanskih Hrvatih je uresničitev pravic iz sedmega člena ADP porazna, je opozoril zastopnik te manjšine na prireditvi v Celovcu. V »spričevalu«, ki ga je namenil Avstriji, so bile - razen ene izjeme - zapisane samo »petice«, po avstrijskem merilu torej najslabše ocene. Edino »štirico« je Avstrija prejela zaradi (delne) uresničitve odstavka o dvojezični topografiji, ker je bilo leta 2000 postavljenih nekaj dvojezičnih krajevnih tabel in kažipotov ...

Ker glede izpolnitve sedmega člena ADP tudi ob letošnjem okroglem jubileju Slovenci in Hrvati v Avstriji nimajo upanja na kakšen večji napredek pri odprtih vprašanjih oz. da bi Avstrija izpolnila leta 2011 slovesno podane obljube ob za slovensko manjšino bolečem kompromisu o dvojezičnih krajevnih tablah na južnem Koroškem, ki je manjšini na področju dvojezičnosti zaprl vrata do ustavnega sodišča, je pomoč Republike Slovenije še kako dragocena. Slovenska vlada in tudi slovenski parlament s pristojnima odboroma (za Slovence v zamejstvu in za mednarodne odnose) sta namreč pretekli teden izglasovala oz. potrdila »deklaracijo o ohranitvi in krepitvi slovenske manjšine v Avstriji«.

Glavna izpoved besedila deklaracije je ugotovitev, da kljub napredku pravice slovenske manjšine v Avstriji še vedno niso v celoti uresničene - predvsem na področju šolstva oz. izobraževanja v slovenskem jeziku, dostopa do dvojezičnega sodstva in javne uprave. Na to opozarjajo tudi osrednje organizacije slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki so leta 2023 vložile peticijo pri Odboru za peticije Evropskega parlamenta.

Skratka, sedemdeseta obletnica podpisa ADP je dobra priložnost ne le za okrepljen dialog med Slovenijo in Avstrijo o uresničevanju še odprtih pravic, temveč tudi za uveljavitev pravne države v Avstriji. Morda se bo le še uresničil previden optimizem pravnika Rudija Vouka, ki je v zadnjih desetletjih s svojimi tožbami (med drugim tudi zaradi dvojezičnih tabel) slovenski manjšini izboril pomembne pravice in ki je ob okroglem jubileju izdal tudi publikacijo 70 let člen 7, v kateri piše, da bi bili - kljub realnosti glede uresničitve sedmega člena ADP avstrijske države - »koroški Slovenci brez sedmega člena ADP že zdavnaj samo še folklorna skupina«. Ta nevarnost, tako pravi Vouk, je zdaj večja kot kadar koli prej. »Vendar v družbi, v kateri se sklicujemo na vladavino prava, ostaja upanje!«