BIDNOVA ZMAGA: Uspeh za podnebje

Zmaga Joeja Bidna na ameriških predsedniških volitvah je razveselila le nekaj več kot polovico volivcev ZDA, saj je izid dokaz, da je država razdvojena. Spremembe na predsedniškem položaju se veselijo tudi številni svetovni liderji, ne pa vsi, saj je marsikdo cenil Donalda Trumpa. Množična udeležba na volitvah, geslo, da vsak glas šteje in zanimanje za bitko med republikanci in demokrati po celem svetu so nedvomno dokaz, da je ameriška demokracija še vedno vodilna in vitalna.

Bidnov uspeh bo prelomen zaradi številnih razlogov, in primis zaradi njegove namestnice in najbrž prihodnje kandidatke za prvo predsednico v zgodovini ZDA Kamale Harris, zelo pomembna pa je vloga, ki jo mora novi predsednik odigrati v boju proti podnebnim spremembam. Ne smemo pozabiti, da ko bo pandemije konec, se bo moralo človeštvo lotiti še pomembnejšega vprašanja, ki bo ključno za prihodnost vseh nas. V tem primeru je Bidnova izvolitev, ne glede na to, ali se bo s covidom-19, z gospodarstvom in z drugimi problemi spopadal boljše ali slabše kot Trump, uteha za svetovno prebivalstvo.

Dosedanji predsednik še vedno najpomembnejše države na svetu namreč v bitki proti klimatskim spremembam ni naredil nikakršnega koraka naprej, a le korake nazaj. Trump je zavrnil podnebne spremembe in ob tem še dodal, da se bo kmalu začelo hladiti. Z izjavo je postregel med obiskom Kalifornije, kjer so požari v naravi avgusta požgali 1,6 milijona hektarjev površin in zahtevali 35 življenj. Združeni narodi pa so v oktobrskem poročilu zapisali, da so podnebne spremembe glavni krivec za podvojitev števila naravnih nesreč od leta 2000. Najpogostejše nesreče so bile poplave in neurja, ki seveda vplivajo na za Trumpa ključne gospodarske indikatorje. Donald je bil sicer med svojim mandatom koherenten in vseskozi zanikal podnebne spremembe ter odklanjal katerokoli rešitev. Vpletel se je v spore s 57 let mlajšo aktivistko Greto Thunberg, prejšnji teden pa se je uresničila njegova obljuba, da bodo ZDA izstopile iz pariškega podnebnega sporazuma, h kateremu so pristopile leta 2015 pod vodstvom Baracka Obame.

Tudi zaradi tega bo Biden takoj razmišljal, kako realizirati svoj – ambiciozen – plan za podnebje, ki ga je predstavil julija. Z izvršnim ukazom bo Biden ZDA hitro vrnil k pariškemu sporazumu. Julija je Biden napovedal 2000 milijard dolarjev vreden načrt, s katerim bi preoblikovali in nadgradili ameriški energetski sektor in do leta 2035 prišli do ogljično nevtralne preskrbe z energijo. Do leta 2050 pa si je zastavil cilj, da ameriško gospodarstvo postane 100-odstotno zeleno in da ZDA dosežejo neto ničelne emisije. To bi med drugim naredil tako, da bi zmanjšal zvezne subvencije za naftno industrijo in vlagal v zelene projekte, kot so vetrne in sončne elektrarne. Ob tem bi ustvarili več zelenih delovnih mest, saj brez ekonomske rasti ne gre. V popolnem nasprotju s Trumpom, ki je velik zagovornik naftne industrije in fosilnih goriv, za vetrne elektrarne pa je dejal, da so predrage in da ubijajo ptice.

Bidna sicer čaka težka pot do ničelnih emisij, predvsem, če bodo republikanci ohranili večino v senatu, s katero mu bodo lahko nagajali pri odobritvi zakonov. Ne glede na to so Bidnove obljube za podnebje velik korak naprej v primerjavi s Trumpovim upravljanjem. Kdor ni Bidnov pristaš, mu je pa prihodnost našega planeta pri srcu, se lahko torej vsaj potolaži, če ne zaradi tega, ker je Joe zmagal, pa zaradi tega, ker je Donald izgubil.