BOKSARSKA VREČA: Merilo srca v digitaliziranem svetu

Prejšnji teden sem po radiu poslušal oddajo, pri kateri so poročali o velikem prepadu, ki zeva med starejšo generacijo prebivalcev v Italiji in digitaliziranim svetom.

Če smo lahko po eni strani srečni, da se je država, ki je slovela po svoji birokraciji, kolkih in žigih, razvila in je poenostavila določene postopke, je po drugi strani popolnoma prespala hitre spremembe, ki so se dogajale okrog nje. Več revij piše, da so države (ne le evropske) pasivno dovolile preboj tehnologije, ki je postala sčasoma nujna.

Začnimo z vprašanjem, ki so ga postavili tudi na italijanski oddaji: je danes res treba imeti pametni telefon? Država seveda tega ne zahteva od nas in nam tega ne more vsiliti. To pomeni, da je danes še možno živeti brez kakršnekoli povezave ali tehnologije? Ja. Približno. Čeprav ...

Poskusite kdaj vprašati bančnega uradnika/uradnico, kako bi potekalo življenje tistega, ki nima dostopa do spleta in nima pametnega telefona. Doživeli boste zanimiv opis novega sizifovstva.

V že omenjeni knjigi Prihajajoči val (The Coming Wave) Mustafe Suleymana najdemo dober opis krhkosti naših držav pred mogotci tehnoloških družb. Države so prepozno začele dojemati, kako se področje tehnologije širi in vpliva na naše na življenje. Marsikdo na vodilnih mestih že ve, da bo delo v nekaj letih povsem spremenjeno: roboti in umetna inteligenca bodo igrali pri tem veliko vlogo. Kar pa ne pomeni, da ne bo več služb za človeka. Zgodovinsko lahko dokažemo, da je vsaka novost za sabo prinesla tudi nova delovna mesta. Pereči problem sedanjosti je slepo verovanje, da se nič ne bo spremenilo; politika dela in žal tudi sindikalne organizacije zaostajajo za vsaj trideset let. To pa res ni nobena pomoč delavcem in upokojencem.

Votla retorika današnje politike živi v sloganih nenehne volilne kampanje. Rezultat je dobro prikazan v zadnjih ameriških volitvah, kjer je lahko denarna in tehnološka moč Elona Muska edino merilo možnega vpliva na marsikatero politično odločitev. In poglejte, kako so skrajni desničarji med španskim srečanjem patriotov prevzeli ravno Muskovo geslo MEGA (Make Europe Great Again). Čeprav so tam predstavljali blodnjo močne Evrope brez Evrope, so na kongresu mežikali šefu Tesle, ki se je v zadnjih mesecih kar precej vtikal v evropske politične zadeve. Česa bomo še deležni od milijarderja Jeffa Bezosa ali Marka Zuckerberga, je treba še videti. Dejstvo pa je vsem jasno: guruji tehnologije pokažejo, v katero smer piha veter.

Če pogledamo tehnološki napredek med letoma 1970 in 1990, lahko opazimo velike razvojne loke na področju informatike. Če analiziramo izsek 1990-2010, se hitrost sprememb zelo poveča in vstopi v naša življenja tudi internet. Kdor se leta ukvarja s povezavami, ve, da vsi naši podatki še vedno potujejo po žicah. Čeprav je občutek »brezžičnega« domačega interneta že skoraj magične narave, je treba dojeti, da vse nevidno pušča zelo otipljive sledove. Naša naloga je razumeti stvari, ne verjeti v magijo. Nazaj ne moremo in tudi najbolj skeptični si ne morejo več predstavljati sveta brez spleta. Kako pa vključiti v razvoj vse tiste, ki jih je dirka po novem puščala ob cesti?

Občutek, da te nekaj prehiti, in zavedanje, da nimaš več pljučne kapacitete, da bi lahko stvar dohitel, je zelo podobno občutku ljudi, ki vržejo puško v koruzo in se za vse novo ne zanimajo. Neki prijazni uradnik mi je rekel, da večina starejših klientov prihaja plačevat zavarovalnino z otroki ali vnuki. Za starajočo se dru žbo je občutek odrinjenosti od dogodkov zelo škodljiv. Ko ima celo kuhinjska napa svojo aplikacijo, je verjetno pravi čas, da se zamislimo.

Leto se je komaj začelo in že slutimo, kako se na področju tehnologije že vidijo prva presenečenja. Verjetno ste za sledili, da je Kitajski uspelo sestaviti umetno inteligenco (DeepSeek), ki je cenejša in očitno boljša od konkurenčnih inačic v ZDA. Nekateri poročevalci vzporejajo ta vzpon s slavnim satelitom Sputnik, ko je Sovjetska zveza prekosila ZDA.

Vse novosti pred nami bodo imele zelo hiter razvoj. Generacijski prepad se lahko samo še veča. Zanima me, ali bomo kot družba znali pomagati in ukrepati, ali pa bomo pustili ljudi na cedilu, kot bi bili nepotrebni. Stara šara.

In modrovali, kako se bojimo robotov, ki so brezsrčni in nečloveški.