BRIDGE & ROLL: »Zakotni ribiči« so v rokometu velesila

Nedelja je bNedelja je bila še ena od tistih dni, ko se je kopičilo ogromno športnih dogodkov in človek res ni vedel, kako bi se organiziral, da bi jih lahko vse spremljal. Ne samo, da so bile na sporedu zelo važne tekme v vseh mogočih zimskih športih na klasičnih zgodovinskih prizoriščih, istočasno se je pričel tudi prvi teniški turnir velike četverice v Avstraliji (ki mu ne morem slediti, ker ga nimam, kje spremljati) in tudi evropsko prvenstvo v rokometu v Skandinaviji. Kar se tiče zimskih športov na kratko: v smučarskih skokih sem prišel do zaključka, da so zdaj na Daljnem vzhodu verjetno prepričani, da se v Sloveniji (ki jo lahko najdejo na evropskem zemljevidu samo s povečevalno lečo) vsi pišejo Prevc, v alpskem smučanju smo bili priča fantastičnim tekmam v legendarnem Wengnu in tudi dvema hitrima disciplinama za ženske v za nas domačem Trbižu s startom na Višarjah, to je tam, kjer, če zgrešiš pobočje, končaš naravnost na planiško velikanko. Ne samo: priča smo bili tudi zelo lepim tekmam v biatlonu v bavarskem Ruhpoldingu, kjer se je zadnji dan na progah gnetlo več kot 40.000 gledalcev.

Zdaj pa bi se rad osredotočil na rokomet, in to ne samo iz športno-tekmovalskih razlogov. Močno oslabljena Slovenija si je po dveh tekmah v izločilni skupini na naravnost čudežen način po dveh pustolovskih zmagah proti Črni Gori in Švici zagotovila nastope v drugem delu tekmovanja, ko bo šlo zares. Sedaj jo čaka še tekma proti reprezentanci Ferskih otokov, v kateri bosta na voljo dve točki, ki ju bo zmagujoča ekipa nesla s seboj za drugi del tekmovanja. Že sestava izločilne skupine je bila zelo zanimiva. Rokomet je sicer igra, ki je v Evropi zelo popularna in ki se je zelo resno lotevajo tudi velike države, kot so Nemčija, Francija in Španija, da ne omenjam seveda Skandinavije, kjer so predvsem Danska, a tudi Norveška in Švedska, svetovne velesile. Zato je bil podatek, da je bila v slovenski skupini zdaleč največja in obljudena nastopajoča dežela Švica, veliko pove. Seveda ob tem nihče ne zapostavlja ne Slovenije ne Črne Gore, ki sta kljub svoji majhnosti športno izredno, rekel bi skoraj čudežni, deželi. A tu so še Ferski Otoki in prav tu cela zadeva postane izredno zanimiva. Osebno sem za te otoke zvedel šele, ko sem prišel na licej, saj prej sploh nisem vedel, da obstajajo. In moram poudariti, da je bil zemljepis vedno eden mojih najbolj ljubljenih predmetov. Za nepoučene: to je skupina malih otokov, ki se nahajajo nekje na pol poti med Norveško in Islandijo, na katerih živi okrog 50.000 ljudi (bolj ali manj toliko, kolikor nas je zamejskih Slovencev) danskega porekla, ki se v glavnem ukvarjajo z ribolovom in pastirstvom, z glavnim mestom, Thorshavn, ki šteje približno toliko ljudi kot Koper (samo mesto, ne cela mestna občina!). Politično spadajo pod dansko kraljestvo, a z veliko avtonomijo in svobodo na vseh področjih. Bolj ali manj kot Grenlandija, ki so jo prav tako v davnih časih zasedli danski Vikingi, prav tisti ljudje, ki so sejali strah in trepet po vseh evropskih morjih, od Anglije in Francije tja do Sicilije, in ki so po drugi strani neustrašno pluli po Atlantiku in prišli prvi od zahodnjakov do obal severne Amerike. Taka mala deželica bi morala po vseh pravilih biti športno popolnoma nebogljena, skoraj patetično eksotična kot kak San Marino. A glej hudiča, tile zakotni ribiči so v nogometu na zadnjih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo krepko mešali štrene tudi najboljšim ekipam in dosegli nekaj pomembnih zmag, tudi na tujem, v rokometu, ki je pri njih kot na Danskem nacionalni šport, pa so naravnost velesila, in so doslej, po nesrečnem remiju proti Švici, naravnost pregazili isto Črno Goro, ki jo je Slovenija premagala z velikimi mukami, z ogromnimi trinajstimi goli razlike. So torej neka Islandija v malem, ki je s svojimi prebivalci, katerih število se da primerjati s številom prebivalcev tržaške pokrajine, prav tako svetovna velesila (Italiji je v otvoritveni tekmi nasula 13 golov razlike), ki se je vsi hudo bojijo. Na pripravljalnem turnirju v Franciji pred evropskim prvenstvom se je proti njej hudo opekla tudi sama Slovenija. In kdo ve zakaj, tudi Islandci so daljni potomci starih Vikingov, ki so se neustrašno naselili na mrzlem vulkanskem otoku še v starodavnih časih. Tile ljudje morajo torej imeti nekaj v sebi, kar jih dela posebne. In če bi na primer bil megalomanski in usekan predsednik kake svetovne vojaške velesile, bi se krepko zamislil, preden bi stopil v spor s temi ljudmi.ila še ena od tistih dni, ko se je kopičilo ogromno športnih dogodkov in človek res ni vedel, kako bi se organiziral, da bi jih lahko vse spremljal. Ne samo, da so bile na sporedu zelo važne tekme v vseh mogočih zimskih športih na klasičnih zgodovinskih prizoriščih, istočasno se je pričel tudi prvi teniški turnir velike četverice v Avstraliji (ki mu ne morem slediti, ker ga nimam, kje spremljati) in tudi evropsko prvenstvo v rokometu v Skandinaviji. Kar se tiče zimskih športov na kratko: v smučarskih skokih sem prišel do zaključka, da so zdaj na Daljnem vzhodu verjetno prepričani, da se v Sloveniji (ki jo lahko najdejo na evropskem zemljevidu samo s povečevalno lečo) vsi pišejo Prevc, v alpskem smučanju smo bili priča fantastičnim tekmam v legendarnem Wengnu in tudi dvema hitrima disciplinama za ženske v za nas domačem Trbižu s startom na Višarjah, to je tam, kjer, če zgrešiš pobočje, končaš naravnost na planiško velikanko. Ne samo: priča smo bili tudi zelo lepim tekmam v biatlonu v bavarskem Ruhpoldingu, kjer se je zadnji dan na progah gnetlo več kot 40.000 gledalcev.

Zdaj pa bi se rad osredotočil na rokomet, in to ne samo iz športno-tekmovalskih razlogov. Močno oslabljena Slovenija si je po dveh tekmah v izločilni skupini na naravnost čudežen način po dveh pustolovskih zmagah proti Črni Gori in Švici zagotovila nastope v drugem delu tekmovanja, ko bo šlo zares. Sedaj jo čaka še tekma proti reprezentanci Ferskih otokov, v kateri bosta na voljo dve točki, ki ju bo zmagujoča ekipa nesla s seboj za drugi del tekmovanja. Že sestava izločilne skupine je bila zelo zanimiva. Rokomet je sicer igra, ki je v Evropi zelo popularna in ki se je zelo resno lotevajo tudi velike države, kot so Nemčija, Francija in Španija, da ne omenjam seveda Skandinavije, kjer so predvsem Danska, a tudi Norveška in Švedska, svetovne velesile. Zato je bil podatek, da je bila v slovenski skupini zdaleč največja in obljudena nastopajoča dežela Švica, veliko pove. Seveda ob tem nihče ne zapostavlja ne Slovenije ne Črne Gore, ki sta kljub svoji majhnosti športno izredno, rekel bi skoraj čudežni, deželi. A tu so še Ferski Otoki in prav tu cela zadeva postane izredno zanimiva. Osebno sem za te otoke zvedel šele, ko sem prišel na licej, saj prej sploh nisem vedel, da obstajajo. In moram poudariti, da je bil zemljepis vedno eden mojih najbolj ljubljenih predmetov. Za nepoučene: to je skupina malih otokov, ki se nahajajo nekje na pol poti med Norveško in Islandijo, na katerih živi okrog 50.000 ljudi (bolj ali manj toliko, kolikor nas je zamejskih Slovencev) danskega porekla, ki se v glavnem ukvarjajo z ribolovom in pastirstvom, z glavnim mestom, Thorshavn, ki šteje približno toliko ljudi kot Koper (samo mesto, ne cela mestna občina!). Politično spadajo pod dansko kraljestvo, a z veliko avtonomijo in svobodo na vseh področjih. Bolj ali manj kot Grenlandija, ki so jo prav tako v davnih časih zasedli danski Vikingi, prav tisti ljudje, ki so sejali strah in trepet po vseh evropskih morjih, od Anglije in Francije tja do Sicilije, in ki so po drugi strani neustrašno pluli po Atlantiku in prišli prvi od zahodnjakov do obal severne Amerike. Taka mala deželica bi morala po vseh pravilih biti športno popolnoma nebogljena, skoraj patetično eksotična kot kak San Marino. A glej hudiča, tile zakotni ribiči so v nogometu na zadnjih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo krepko mešali štrene tudi najboljšim ekipam in dosegli nekaj pomembnih zmag, tudi na tujem, v rokometu, ki je pri njih kot na Danskem nacionalni šport, pa so naravnost velesila, in so doslej, po nesrečnem remiju proti Švici, naravnost pregazili isto Črno Goro, ki jo je Slovenija premagala z velikimi mukami, z ogromnimi trinajstimi goli razlike. So torej neka Islandija v malem, ki je s svojimi prebivalci, katerih število se da primerjati s številom prebivalcev tržaške pokrajine, prav tako svetovna velesila (Italiji je v otvoritveni tekmi nasula 13 golov razlike), ki se je vsi hudo bojijo. Na pripravljalnem turnirju v Franciji pred evropskim prvenstvom se je proti njej hudo opekla tudi sama Slovenija. In kdo ve zakaj, tudi Islandci so daljni potomci starih Vikingov, ki so se neustrašno naselili na mrzlem vulkanskem otoku še v starodavnih časih. Tile ljudje morajo torej imeti nekaj v sebi, kar jih dela posebne. In če bi na primer bil megalomanski in usekan predsednik kake svetovne vojaške velesile, bi se krepko zamislil, preden bi stopil v spor s temi ljudmi.