DOMOVINA: Slovenija, Italija, ali morda še kaj tretjega

Po tržaškem obisku slovenske predsednice Nataše Pirc Musar so se mediji v Sloveniji razpisali o njenih besedah v zvezi z domovino, ki naj bi razburile zamejce. Kot smo poročali, je v pogovoru z dijaki na Stadionu 1. maja med drugim dejala, da je njihova domovina Italija, h katere razvoju, sožitju in kulturi prispevajo, kot to počne italijanska narodna skupnost v Sloveniji.

Na kaj je mislila predsednica, so naslednji dan v odzivu na polemiko, ki se je vnela v Sloveniji (njene besede so sicer v zamejstvu res marsikoga presenetile), pojasnili v njenem uradu: da so zamejski Slovenci pač državljani Italije. Ne glede na to, kar si lahko vsak misli, poglejmo, kakšna je definicija domovine v Slovarju slovenskega knjižnega jezika: »država, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva«. Moja domovina je v tem smislu torej Italija. Drugo je pojem matične domovine, ki je bolj vezan na narodnost, jezik, kulturo in osebno čutenje. Za Slovence v Italiji velja, da je Slovenija njihova matična domovina.

Vsaj načeloma je tako. Ko govorimo o Slovencih, ki živijo zunaj meja Slovenije, postane vprašanje »čustvene« domovine - torej tiste, ki jo imamo za svoj dom ne glede na to, kje prebivamo - nekoliko kompleksno. Jaz se denimo počutim doma tako v Italiji kot v Sloveniji in ni razloga, da bi se eni od dveh odpovedal: imam dovolj prostora za obe. Verjamem, da podobno velja še za mnogo tržaških, goriških in beneških Slovencev, kot tudi pripadnikov drugih manjšin po svetu. Veliko ljudi gotovo čuti za svojo le Slovenijo, čeprav živijo v drugi državi. Spet tretji so bolj povezani z Italijo, pa čeprav govorijo (tudi) slovensko.

Vsakdo čuti po svoje, danes še bolj. Dijaki, s katerimi se je pogovarjala predsednica, niso monolitna skupina. Marsikdo med njimi doma govori italijansko, ali hrvaško, ali kak drug jezik (na bližnji svetoivanski šoli govorijo dijaki 15 jezikov!). Vsi obiskujejo slovensko šolo, a imajo raznolike korenine in različno gledajo nase v svetu. Pojem identitete postaja izmuzljiv: to ni več čas strogo ločenih kategorij. Kar ni nujno slabo.