EPIDEMIJA: Virus vodi pred človekom

Medtem ko Evropska unija poziva k nadaljnjemu usklajevanju zajezitvenih ukrepov proti novemu koronavirusu, je skupni imenovalec bolj ali manj vseh držav članic ta, da so na drugi val epidemije nepripravljene. Kljub poletnim napovedim in obljubam, da bomo znali v jesenskih mesecih koronavirus bolje obvladati kot spomladi, številke, reakcije vlad in obnašanje ljudi dokazujejo, da smo večji del izkušenj, ki smo si jih nabrali s številnimi okuženimi in smrtnimi žrtvami, zapravili.

Že res, da so npr. v Italiji oddelki za intenzivno zdravljenje zdaj manj polni kot spomladi, zdravniki in zdravstveni delavci pa zdravijo bolnike na bolj strukturiran način v primerjavi z začetkom epidemije, ko koronavirusa še niso tako dobro poznali. Po drugi strani pa dejstvo, da je vlada odredila dodatne omejitve le par dni po podpisu vladne uredbe, ki naj bi za 30 dni uvajala nove ukrepe, priča o tem, da virusa vendarle tako dobro ne poznamo. Oziroma prepričali smo se, da bomo lahko živeli normalno življenje, da se bo covid-19 sam umaknil, da nam ne bo treba ničesar žrtvovati.

Podcenjevanje oziroma nepripravljenost potrjuje tudi nova polemika med deželami in vlado. Minister za deželna vprašanja Francesco Boccia je dežele obtožil, da med poletjem niso pripravile 8700 postelj na intenzivni negi, ki bi jih bile morale; do prejšnjega tedna je bilo na voljo le 6628 mest, 705 postelj pa so včeraj zasedali covid-19 bolniki. Izredni komisar za covid-19 Domenico Arcuri je tudi dodal, da je deželam razdelil 3109 ventilatorjev, kar 1660 naprav pa še čaka, da jih namestijo. S podobnimi težavami se spopadajo tudi v Sloveniji, kjer število postelj v bolnišnicah ni naraslo tako, kot bi lahko in predvsem kot bi moralo. Kočljivo je tudi vprašanje prenizkega števila novih zaposlitev v zdravstvenem sektorju.

Težave opažamo tako na državni kot na krajevni ravni. Tudi v FJK začenjajo biti pristojna zdravstvena podjetja preobremenjena. Ker se je število brisov povečalo, ljudje na izide čakajo več časa kot poleti, kar marsikoga tudi prisili, da se obrne na zasebne ustanove. Zaradi tega je nemogoče tudi sledenje vsem ljudem, s katerim je bila okužena oseba v stiku. Omejiti se je treba na ljudi, ki jih je oseba videla 48 ur pred testiranjem, na tak način pa se spregleda marsikatero potencialno okužbo. Poslabšanje razmer je privedlo do roba zmogljivosti tudi epidemiološko službo slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), saj je od prejšnje sobote dalje na okuženem, da o svojem stanju obvesti vse, s katerimi je bil v stiku. Epidemiologi tako v Sloveniji ne bodo več iskali visokotveganih stikov in ne bodo več predlagali karanten. Na te težave je opozoril tudi italijanski epidemiolog Andrea Crisanti, ki je prepričan, da od prvega vala nismo odnesli veliko.

Vlad pa ne smemo le kritizirati, saj se vendarle spopadajo z največjo krizo povojnega obdobja, večkrat celo brez podpore svojih državljanov. Prizadevanja premierjev, ministrov, znanstvenikov in strokovnjakov so zaman, ko ljudje ne spoštujejo pravil oz. niso pripravljeni ničesar žrtvovati. Ali je v tem zgodovinskem trenutku res tako pomembno, da igramo tekme amaterskih športov in da zaradi tega obremenimo zdravstveni sistem? Ali se res ne znamo odpovedati pivu po določeni uri? Ponekod zgleda, da je tako. Vlade se lahko še kako trudijo, ko pa upravitelj bara v Catanzaru zapre lokal ob polnoči, ker to zapoveduje uredba, nato pa po 15 minutah spet odpre vrata bara, češ da »ni nikjer napisano, ob kateri uri lahko odpre,« razumemo, zakaj virus trenutno vodi pred človekom.